English
Domov   >   
2018
2017
2016
2015
2014
2013
2012
2011
2010
2009
Dogodki
Muzejski večer: Preseljevanje ljudstev v pozni antiki in naselbina Puštal nad Trnjem v luči drobnih najdb
Galerija Franceta Miheliča (Kašča), sreda, 19.4.2017 ob19.00

Na predavanju se bomo podrobneje seznanili z obdobjem pozne antike, ki so ga poleg državljanskih vojn, gospodarskih težav, verskih nasprotij in oslabljene državne uprave najmočneje zaznamovale selitve barbarskih ljudstev. Sprožili so jih nomadski Huni, ki so leta 375 skozi vrata narodov vdrli v Evropo in naglo napredovali proti zahodu. Številna ljudstva so se v strahu pred njimi umikala in vse močneje pritiskala na utrjeno mejo (limes) na Renu in Donavi, ki je naposled popustila pod njihovim pritiskom. Prodirajoči barbari so se naseljevali vse globlje na rimsko ozemlje in sčasoma ogrozili tudi matično Italijo, kar je naposled privedlo do propada zahodnorimskega cesarstva leta 476.
Večina barbarskih ljudstev, namenjenih proti Italiji, si je pot utirala prav preko ozemlja današnje Slovenije. Romanizirani staroselci so zato živeli v stalni nevarnosti. Življenje v mestih je zamrlo, prebivalci so jih zapustili in se v strahu pred barbari umaknili v odročne, naravno zavarovane kraje. Tu so nastale manjše utrjene naselbine rimskih staroselcev. Ena takih je bila tudi na hribu Puštal nad Trnjem v neposredni bližini Podlubnika in Stare Loke. Njena ugodna strateška lega ob vstopu v Selško dolino, dobra naravna zavarovanost in bližina vode so privlačili ljudi v različnih časovnih obdobjih. Glede na današnje stanje raziskav je bil hrib poseljen prvič že v starejši železni dobi in kasneje v antičnem in poznoantičnem obdobju. Na poznoantično poselitev nas poleg arhitekturnih ostankov opaznih na terenu, opozarjajo številne novo odkrite drobne najdbe, ki jih lahko etnično pripišemo romaniziranim staroselcem, vzhodnim, zahodnim Gotom in Langobardom ter jih bomo prvič predstavili javnosti.



Fotografija: Smeri vpadov in preseljevanja barbarskih ljudstev od prihoda Hunov (375) do propada zahodnega rimskega cesarstva (476) (po Knific, Nabergoj 2016).

Dogodki
Odprtje razstave Prosojni dokumenti časa, Fotografije na steklo iz depoja Loškega muzeja

Galerija Ivana Groharja

V Loškem muzeju hranimo tematsko in avtorsko raznoliko zbirko negativov na steklo. Nekaj tisoč steklenih plošč je bilo ali darovano ali pa jih je muzej odkupil.


Študijski krožek LOČANKE

Dnevna soba Loškega muzeja

Pogosto ugotavljamo, da so ženske v slovenski zgodovini spregledane. Najpogostejši ženski vlogi v zgodovini sta bili materinska in gospodinjska. Na Slovenskem so ženske aktivneje, zlasti na literarnem področju, začele nastopati v javnosti šele sredi 19. stoletja. Volilno pravico pa so dobile veliko pozneje, v drugi polovici 20. stoletja. 

Odprtje razstave LOKA : ANKARA : LOKA, Evrazijsko vrvenje Hakana Esmerja

Galerija na Gradu

Slikar Hakan Esmer je v letu 2017 sodeloval v rezidenčni izmenjavi umetnikov, ki sta jo organizirala Loški muzej Škofja Loka in galerija Güler Sanat iz Ankare.


Arhiv »

Loški muzej Škofja Loka, Grajska pot 13 , 4220 Škofja Loka
tel.: +386 4 517-04-00, fax: +386 4 517-04-12
E-Mail: info@loski-muzej.si