English
Domov   >   
2017
2016
2015
2014
2013
2012
2011
2010
2009
Dogodki
Opečne prezračevalne mreže, gospodarskemu poslopju v korist in okras / Razvoj, oblike in motivi opečnih mrež na gospodarskih poslopjih na Loškem
Galerija Ivana Groharja, 7.6. - 1.9.2017

Foto: Sašo Kočevar

Opečne mreže za prezračevanje sena so sestavni del zidu gospodarskega poslopja, ki na fasadah ustvarjajo zanimive vzorce. So posebnost stavbarstva v jugovzhodnem alpskem prostoru - v Furlaniji, Benečiji in v celotni Padski nižini, v avstrijskem delu Koroške in Štajerske, v delih Hrvaške ter Slovenije.
Na Slovenskem so zidana gospodarska poslopja z opečnimi mrežami za prezračevanje začeli graditi v zadnji tretjini 19. stoletja. Zaradi nevarnosti samovžiga sena je treba gospodarsko poslopje stalno in učinkovito prezračevati. V primeru, da je skedenj oz. pod postavljen nad hlev, opečne mreže regulirajo tudi klimo v njem. V zimskih in spomladanskih mesecih, ko je skedenj še poln ali skoraj poln sena, je poskrbljeno za toplotno izolacijo hleva, v poletnih mesecih, ko je skedenj skoraj prazen, pa veter, ki piha skozi prezračevalne line skednja oz. poda, hladi tudi hlev. Poleg tega skozi opečne mreže proseva svetloba, ki vsaj minimalno razsvetljuje prostor, namenjen shranjevanju sena.



Foto: Sašo Kočevar

Furlanski zidarji so vzore za gradnjo gospodarskih poslopij z opečnimi mrežami zanesli tudi na loško ozemlje, in sicer v 70. letih 19. stoletja. Gradili so jih na velikih kmetijah, ki z redkimi izjemami ležijo v vaseh v nižinskem delu Selške in Poljanske doline. V prvi polovici 20. stoletja so jih domači mojstri začeli zidati tudi na Sorškem polju in v bolj dostopnih predelih Loškega hribovja. Ta zidana poslopja so v drugi polovici 20. stoletja, v višjih predelih Loškega hribovja, nadomestila v vojni požgana lesena gospodarska poslopja, nekaj pa so jih na novo zgradili po hudi zimi leta 1952, ko so se stari leseni skednji rušili pod težo snega. Gradili so jih tudi v želji po posodobitvi gospodarskih poslopij. V najbolj odmaknjenih predelih loškega hribovja (v Sorici in vaseh pod Ratitovcem, Davči, v Martinj vrhu, Mrzlem vrhu, Zg. in Sp. Žetini, Lučinah in idr.) gospodarskih poslopij z opečnimi mrežami skoraj ne srečamo. 


Oblike in motivika opečnih prezračevalnih mrež na Loškem


Prvi primeri na Loškem so iz zadnje tretjine 19. stoletja, nastali pa so pod vplivom severnoitalijanskega ljudskega stavbarstva, domačih lesenih skednjev, kozolcev in sočasne klasicistične arhitekture. Osnovne lastnosti vseh načinov gradnje opečnih mrež so pozicija (postavljene so v čela in vzdolžne stene gospodarskih poslopij), simetrija, ortogonalnost in modularnost. Po obliki se opečne mreže delijo na okrogle in polkrožne, pravokotne in trikotne. Nekatere spominjajo na okrogla romanska okna s prečkami podobno žarkasto členitvijo, značilna za evropsko cerkveno arhitekturo 12. in 13. stoletja. Znani so tudi primeri zatrepnih opečnih mrež  v obliki ležečega polmeseca in krožnih odsekov (četrtine kroga), ki so na stranskih pozicijah. Identični elementi so prisotni tudi v slovenski ljudski ornamentiki. Določeni tipi so preneseni iz daljnih dežel, kar dokazujejo orientalski motivi na mnogih gospodarskih poslopjih (obrnjen lunin krajec v kombinaciji z zvezdo). Veliko mrežnih vzorcev kombinira okrogle in pravokotne oblike. 


Dogodki
IZLOŽBE DOMIŠLJIJE Prodajne razstave umetnikov in rokodelcev

Vljudno vabljeni na odprtje Izložb domišljije, prodajnih razstav umetnikov in rokodelcev v Škofji Loki. V skupni akciji se tokrat povezuje kar 16 organizacij iz Škofje Loke ter več kot 60 posameznikov.


Muzejski večer ob 150 letnici rojstva Ivana Groharja

Kulturno središče Stare Žiri, Tabor 2, Žiri

Kustosinja Loškega muzeja Barbara Sterle Vurnik nam bo ob jubileju spregovorila predvsem o Groharju v povezavi s Škofjo Loko in okolico. Tudi s pomočjo slikovnega gradiva nam bo skušala predstaviti Groharjevo zgodbo in razstavo, ki jo je letos postavila v Loškem muzeju ob slikarjevi 150-letnici rojstva.

Odprtje razstave MAUSAR - ŽIROVSKI APELLES

Kulturno središče Stare Žiri, Tabor 2, Žiri

Letošnje leto obeležujeta 90. letnica rojstva žirovskega slikarja, pisatelja in glasbenika Jožeta Peternelja – Mausarja in donacija njegovih osebnih predmetov, ki jo je Muzej Žiri pred časom pridobil od umetnikovih dedinj. Ob tej priliki smo pripravili priložnostno razstavo, na kateri predstavljamo Mausarja ne samo kot slikarja, ampak preko njegovih osebnih predmetov odkrivamo različne vidike njegove zanimive osebnosti.



Arhiv »

Loški muzej Škofja Loka, Grajska pot 13 , 4220 Škofja Loka
tel.: +386 4 517-04-00, fax: +386 4 517-04-12
E-Mail: info@loski-muzej.si