Dogodki

Noč knjige 2024 – Miha Naglič Sto let po smrti Tavčar še živi

Ob letošnji Noči knjige bo v torek, 23. aprila 2024, ob 18. uri v Muzeju Žiri potekala predstavitev knjige avtorja Miha Nagliča z naslovom Sto let po smrti Tavčar še živi. Na predstavitvi, ki jo organizira Muzejsko društvo Žiri, bo sodelovala tudi Biljana Ristić, višja kustosinja za zgodovino v Loškem muzeju, ki bo osvetlila življenje in delo Franje Tavčar.

Po razstavi Dolgo 19. stoletje, Škofja Loka od leta 1803 do leta 1914 nas bodo popeljale soavtorice razstave kustosinji Biljana Ristić in Mojca Šifrer Bulovec ter Sara Šifrar Krajnik.

Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.

Preživite dopoldne na Loškem gradu! Vsako zadnjo soboto v mesecu se lahko z muzejskim vodnikom odpravite na ogled stalnih zbirk ter spoznate bogato naravno in kulturno dediščino Škofjeloškega, nato pa se s kuponom odpravite še v Grajsko kavarno Škofja Loka na kavo in odličen razgled na srednjeveško mesto.

Cena: odrasli 7 EUR, seniorji (65+) 5 EUR, dijaki in študenti 4 EUR (vključuje vstopnico v muzej, vodenje in kavo po izboru v Grajski kavarni Škofja Loka)

Vabljeni!

Ste vedeli, da je cerkev Marijinega oznanjenja v Crngrobu ena najstarejših romarskih cerkva na Slovenskem in ena od treh evropskih cerkva, v katerih hranijo kitovo rebro? Te in številne druge zanimivosti lahko izveste v soboto, 4. maja 2024, ob 11. uri, ko vas bo skozi zgodovino crngrobške cerkve popeljal vodič oz. vodička Loškega muzeja. Udeležba je brezplačna, prijave niso potrebne.

Vabimo vas na javno vodstvo po razstavi Drugačen svet je mogoč, avtorice Vesne Bukovec. Sodobna vizualna umetnica Vesna Bukovec se izraža v različnih medijih, pri čemer je poleg videa v ospredju predvsem risba. V svojih delih se kritično odziva na problematike sodobnega časa in komentira različne družbeno-politične situacije, s katerimi se soočamo vsakodnevno; od vseobsegajoče neoliberalne ideologije, trenutne politične klime pri nas in po svetu, vlogo ženske v sodobni družbi, begunsko krizo, kratenje človekovih pravic, podnebno krizo ipd. V Galeriji Ivana Groharja se predstavlja z izborom zanjo značilnih risb z besedili, ki ne le beležijo turbulentna dogajanja v družbi, ampak posredujejo tudi jasna in neposredna aktivistična sporočila.

AnimotMUZIK je koncertni cikel, ki se odvija v parkih in vrtovih širom Slovenije. Povabljene glasbenice in glasbeniki nastopajo v naravnih okoljih, katerih zvok nečloveških živali postane partitura ali inspiracija za njihovo ustvarjanje. Cikel sloni na prevpraševanju uveljavljenih načinov glasbenega izražanja, publiko pa vabi k čuječnemu poslušanju. S poudarkom na poglobljenem doživljanju zvočnih pokrajin širi zavedanje o pomenu narave za človeško kulturo ter poudarja njen vpliv na umetniško ustvarjanje. Naslavlja vključujočo, sočutno in zvočno bogato možno prihodnost, kjer pojem glasbe ni omejen v okvire antropocenega razmišljanja.

Ekološki koncertni cikel se prične vsako leto pomladi, z začetkom na prvo nedeljo v maju, in obeležuje Mednarodni dan poslušanja zore.

Skupni koncert ptic in glasbenih ustvarjalcev Teje Vidmar, Žige Jenka in Jureta Boršiča bosta vpeljali predavanje zoomuzikologinje Katarine Radaljac ter vodstvo in predstavitev zgodovine grajskega vrta in življenja uršulink višje kustosinje za zgodovino Biljane Ristić.

Vstop je brezplačen. Obvezna rezervacija na: https://www.pretix.eu/cona/animotmuzik2024/

Več o koncertnem ciklu: www.steklenik.si/animotmuzik-2024/

Po razstavi Dolgo 19. stoletje, Škofja Loka od leta 1803 do leta 1914 nas bosta popeljali soavtorici razstave kustosinji Biljana Ristić in Mojca Šifrer Bulovec.

Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.

Po razstavi Dolgo 19. stoletje, Škofja Loka od leta 1803 do leta 1914 nas bosta popeljali soavtorici razstave kustosinji Biljana Ristić in Mojca Šifrer Bulovec.

Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.

Na mednarodni muzejski dan vas vabimo na ogled stalnih muzejskih zbirk v družbi muzejskega vodnika ter tako spoznate bogato naravno in kulturno dediščino Škofjeloškega.

V nedeljo, 19. maja od 10. do 17. ure, bo pred Dvorcem Visoko v Poljanski dolini potekal otroški festival Dan prijateljstva. Letošnja osrednja tema festivala bo čebelarstvo.

V Loškem muzeju sodelujemo z muzejsko delavnico Poslikajmo panjske končnice in vabimo na ogled muzejske čebelarske zbirke Tle se špeglajte, lenuhi, po tej mali, marni muhi! od 10.00 do 17.00. Zbirka se nahaja v Domu čebelarjev Brode (Brode 37), ki stoji blizu Dvorca Visoko. Vabljeni!

Ali veš, kaj so panjske končnice?

V 18. stoletju so začeli prevladovati nizki panji, ki se jih je prijelo ime kranjič. Na njegovem sprednjem delu je podolgovata, pravokotna deščica z odprtino za izletavanje čebel, imenovana končnica, ki so jo od srede 18. stoletja in ponekod še vse do konca prve svetovne vojne poslikavali z oljnimi barvami. Na njih najdemo prizore iz Stare in Nove zaveze, podobe svetnikov in svetnic. Prav tako so številni motivi iz zgodovinskega, vojaškega, lovskega, gostilniškega in čebelarskega življenja ter prizori, ki prikazujejo nečimrnost žensk, lenobo vaških obrtnikov in drugo.

Panjske končnice so na Loškem poslikavali izučeni slikarji (Šubičeva delavnica v Poljanah), ljudski umetniki (Andrej Pavlič in njegova hči Marija, po domače Podnartovčeva ali Blaževčeva Micka, ki predstavljata t. i. Selško delavnico iz Selc, Babjekov Gašper iz Selc, Gregor Benedik iz Pungerta in drugi) in samouki.

-

Dan prijateljstva je brezplačni otroški festival, ki v vrtincu pestrega programa otroke razveseljuje s številnimi pravljičnimi liki, ustvarjalnimi in likovnimi delavnicami, glasbenimi in plesnimi nastopi ter raznolikimi športnimi aktivnostmi. Razdeljen je na tematske kotičke, domišljijske dežele, pravljični oder ter na spremljevalne dogodke. Na pravljičnem odru bo recimo najmlajše razveseljeval Škratek Prijateljček, v medeno obarvanih ustvarjalnih delavnicah pa še številni drugi pravljični junaki.

Več: https://www.visitskofjaloka.si/si/dogodki/dan-prijateljstva