English
Mlin- muzej na prostem
Arheološške zbirke
Zbirka poselitev lošškega ozemlja v arheološških obdobjih od prazgodovine do 973
Zbirka Krancelj
Zbirka Komun
Zbirka lošške slikane mešščanske keramike
Visoška domačija pripoveduje
Kulturno zgodovinska zbirka
ŠŠkofjelošški pasijon
Umetnostno zgodovinska zbirka
Etnološške zbirke
ŠŠkoparjeva hišša-muzej na prostem
Dražžgošše med drugo svetovno vojno
Zbirka novejšše zgodovine
Prirodoslovna zbirka
Zbirka poselitev lošškega ozemlja v arheološških obdobjih od prazgodovine do 973« Nazaj

V arheološki zbirki Loškega muzeja so predstavljeni materialni ostanki človekovega bivanja in njegove dejavnosti na območju Škofje Loke, Poljanske in Selške doline ter dela Sorškega polja v času od starejše kamene dobe do konca poznoantičnega obdobja in naselitve Slovanov.

Prva, poselitev Loškega ozemlja sodi v starejšo kameno dobo (80.000 - 30.000 p.n.š.). Pri vasi Suhi Dol nad Lučinami v Poljanski dolini, so bila odkrita številna kemena orodja, lesno oglje in ostanki ognjišč.

Naslednje z najdbami izpričano arheološko obdobje na Loškem je bakrena doba (2200 - 1800 p.n.š.)  V tem času so začeli izkoriščati bakrovo rudo in izdelovati prve kovinske izdelke.


Kamnita kladivasta sekira iz Sovodnja (foto: Jože Štukl).
Nahajališča bakrove rude so znana tudi na Loškem in sicer na področju Sovodnja. Kamniti kladivasti sekiri najdeni na Trebiji in Sovodnju so najverjetneje uporabljali za drobljenje rude pri postopku predelave.
Keramične posode in kamnito, koščeno in roženo orodje iz jame Kevderc (foto: Jože Štukl).
Najvažnejše najdbe iz tega obdobja izvirajo iz jame Kevderc in Lubniške jame na Lubniku. Med njimi srečamo najrazličnejše kamnito, koščeno in roženo orodje, največ pa je odlomkov prostoročno izdelanih keramičnih posod. Nekatere so okrašene z vrezi, ki so jih nato zapolnili z belo inkrustacijo.

Bronasta tulasta sekira iz okolice Kranclja (foto: Jože Štukl).
Sledovi bronastodobne poselitve (1800 - 800 p.n.š.) so na Loškem zelo skromni. Stalnih naselbin ali grobišč iz tega časa ne poznamo. V pozno bronasto dobo uvrščamo naključno najdbo bronaste tulaste sekire iz okolice Kranclja in najdišče na Zgornjem Povdnu pod Ratitovcem, kjer nam prisotnost lovca, pastirja ali iskalca rude ob mogočni dolomitni skali izpričujejo odlomki glinastih posod, ostanki lesnega oglja in kremenov odbitek.


Z uporabo železa se začne obdobje starejše železne dobe (800 – 400 p.n.š.), ki traja vse do prihoda Keltov. Iz tega časa poznamo na Loškem gradišče na hribu Puštal nad Trnjem, z ohranjenimi ostanki lesene hiše na nizkih kamnitih temeljih, tlakom iz ilovice in ostanki ognjišča. V hiši so bili najdeni odlomki hišnega lepa, keramičnih posod, uteži za statve in železna žlindra. Utrjena naselbina, obdana s suhim zidom in obrambnim nasipom je s svojo strateško lego nadzirala in varovala vhod v Selško dolino.

Odlomki keramičnih posod, ne pa tudi sledovi gradišča so bili odkriti na Babniku nad Selci v Selški dolini. Posamezne naključne najdbe, tako železna sulična ost z Martinj vrha iz 6. stol. p.n.š., bronasta certoška fibula iz 5. stol. najdena pod vasjo Rudno, ter bronasta živalska fibula iz 4. stol. p.n.š. iz Podgore, pričajo o starih prazgodovinskih poteh.


Delno ohranjena situlasta posoda na nogi, bronasta pasna spona, zapestnice in nanožnice iz gomil v godeških dobravah (foto: Jože Štukl).
V Godeških dobravah je bilo odkrito obsežno grobišče 54 gomil. V vseh doslej raziskanih gomilah je šlo za žgane pokope. Med njimi izstopa moški grob iz gomile D. Poleg žare s pepelom pokojnika so bili v grobu najdeni njegovi osebni predmeti - bronasta zapestnica, dve fibuli, pravokotna pasna spona, dva železna noža ter sedem keramičnih posod. Grob umeščamo v 5. stol. p.n.š. oz. v certoški horizont.

Obdobju starejše sledi obdobje mlajše železne dobe (400 - 0). Odsotnost najdb iz tega časa lahko razumemo kot odsotnost poselitve, verjetneje pa je posledica stanja raziskav.
Pogled na delno raziskano "villo rustico" v Žabnici
S prihodom Rimljanov v naše kraje se je začelo rimsko obdobje (0 - 476). Rimske ostaline na Loškem so skromne, vsaj tiste iz zgodnjega časa. Naključne najdbe zaenkrat ne kažejo na trajnejšo poselitev, temveč poudarjajo prehodnost ozemlja. Bronasta fibula z Malenskega vrha v Poljanski dolini je značilna za 1. stoletje. O cestnoprometnih zvezah govore tudi predmeti, izgubljeni ob cesti Emona - Carnium; podkev iz Reteč in sulična ost iz Žabnice.

Šele v poznorimskem času imamo na Loškem dokumentirano stalno poselitev. V Žabnici je bila odkrita villa rustica, ki se je razprostirala na prostoru 50x100 m. Med najdbami so ostanki strešne kritine, odlomki keramičnih posod, stekla, žeblji, košček poslikanega stenskega ometa in mozaik iz črnih, belih in sivih kamenčkov. Stavba je s pomočjo najdenih novcev datirana v sredino 4. stoletja.
Lonec, čaša, oljenka, železni noži in del človeške lobanje iz Starega dvora (foto: Jože Štukl).
Rimljani so svoje mrtve pokopavali izven naselij, ob cestah. Na uničeno rimsko grobišče v Starem dvoru, ob cesti Škofja Loka - Kranj, nas opozarjajo ohranjeni predmeti: lonec z ročajem, čaša na nogi, oljenka, železni noži in del človeške lobanje, ki sodijo v čas od 2. do 4. stol. Na prisotnost grobišča nekje v okolici Žabnice nas opominja tudi del sarkofaga, vzidan v podnožje cerkve sv. Urha v Žabnici
Poznoantična fibula v podobi goloba ali pava s Puštala nad Trnjem (hrani Narodni muzej Slovenije v Ljubljani).
V nemirnih časih pozne antike so čez slovensko ozemlje prodirala razna barbarska ljudstva na poti v Italijo. Za obrambo pred njimi so gradili zaporne zidove. Nanje naletimo tudi ob JZ robu loškega ozemlja v okolici Nove Oselice in po razvodju med Škofjem in Bevkovim vrhom. Ljudje so v tem obdobju živeli v stalni nevarnosti. Umikali so se iz mest v odročne, naravno zavarovane kraje. Tu so nastale manjše utrjene naselbine rimskih staroselcev. V tem času so ponovno poselili Puštal nad Trnjem, kar dokazujejo fibula v podobi goloba ali pava, zakladna najdba orodja in orožja, srebrn novec cesarja Teoderika, odlomek pozlačene srebrne ločne fibule, nomadsko ogledalo tipa Čmi-Brigetio in številne keramične najdbe.

Antično tradicijo v naših krajih so dokončno prekinili šele novi prišleki - Slovani. Na Loškem njihovih naselbinskih ostankov ne poznamo. Na njihovo prisotnost kažejo le štirje skeletni grobovi s skromnimi pridatki, najdeni na Sorškem polju iz časa 9-10. stol. Najbolj zgovorno sliko o slovanski poselitvi pa prinašata darilni listini iz let 973 in 989, v katerih so pisno sporočena krajevna (Lonca, Susane, Sabniza, Zelzah), ledinska in vodna imena (Stresoubrod, Lubnic, Zouriza) slovanskega izvora, ki so se domala vsa ohranila prav do danes.



Na vrh
Dogodki
AKCIJA ŠPORTAM Z LOŠKIM MUZEJEM

V novembru 2017 v Loškem muzeju načrtujemo odprtje nove stalne zbirke Šport in telesna vzgoja, v okviru katere smo zasnovali tudi akcijo Športam z Loškim muzejem, s katero želimo predstavljati različne športne teme že pred samim odprtjem zbirke. V maju smo že pripravili prvi dogodek, filmski večer, v juniju pa nas čaka drugi dogodek akcije, pogovorni večer NEMOGOČE.

Opečne prezračevalne mreže, gospodarskemu poslopju v korist in okras / Razvoj, oblike in motivi opečnih mrež na gospodarskih poslopjih na Loškem

Galerija Ivana Groharja

Z razstavo želimo obiskovalce seznaniti z razvojem, funkcijo, obliko in motivi prezračevalnih opečnih mrež na gospodarskih poslopij ter spodbuditi zavedanje o njihovem pomenu ter potrebi po njihovem ohranjanju in varovanju. Gospodarska poslopja z opečnimi prezračevalnimi mrežami so lep primer povezanosti oblike in funkcije v ljudskem stavbarstvu. Raznolikost njihovih oblik pa je izraz volje in želje kmečkega človeka po funkcionalnem in estetsko urejenem prostoru. 

Odprtje razstave SVEŽE! FRIŠN! FRESH! Pregledna razstava novejših del članov Združenja umetnikov Škofja Loka

Galerija na Gradu, Loški muzej, Grajska pot 13

Loški muzej Škofja Loka in Združenje umetnikov Škofja Loka vas vljudno vabita na odprtje razstave v sredo, 17. maja 2017, ob 19. uri v Galerijo na Gradu.
Na razstavi se z novejšimi deli predstavljajo člani Združenja umetnikov Škofja Loka, še posebej pa izpostavljamo kiparja Mateja Plestenjaka, prejemnika Groharjeve štipendije za leto 2016.  Razstava bo na ogled do 6. septembra 2017. Kustos razstave je Boštjan Soklič.





Arhiv »

Loški muzej Škofja Loka, Grajska pot 13 , 4220 Škofja Loka
tel.: +386 4 517-04-00, fax: +386 4 517-04-12
E-Mail: info@loski-muzej.si