English
Domov   >   Stalne zbirke   >   Etnološške zbirke   >   Klekljana čipka
Mlin- muzej na prostem
Arheološške zbirke
Visoška domačija pripoveduje
Kulturno zgodovinska zbirka
ŠŠkofjelošški pasijon
Umetnostno zgodovinska zbirka
Etnološške zbirke
Nošša
Črna kuhinja
Svetila
Stavbarstvo
Poljedelstvo
ŽŽivinoreja
Prehrana
Promet in transport
Klekljana čipka
Sitarstvo
Klobučarstvo
Glavnikarstvo
Platnarstvo
Barvanje platna
Mali Kruhek
Umetno cvetje
Skrinja
ŠŠkoparjeva hišša-muzej na prostem
Dražžgošše med drugo svetovno vojno
Zbirka novejšše zgodovine
Prirodoslovna zbirka
Klekljana čipka« Nazaj
Izdelovanje klekljanih čipk je na loško ozemlje prišlo šele v drugi polovici 19. stoletja iz rudarske Idrije, kjer se čipke prvič omenjajo leta 1696. Klekljanje se je na Loškem razširilo po vsej Poljanski in Selški dolini, s središčema v Žireh in Železnikih. Vedno večje povpraševanje po kvalitetni čipki je vzpodbudilo Osrednji zavod za žensko domačo obrt na Dunaju, da je na začetku 20. stoletja na loškem ozemlju ustanovil kar štiri klekljarske šole. Po ustanovitvi šol se je klekljarstvo še bolj razmahnilo. Tako je leta 1938 na Žirovskem klekljalo 2500 oseb, za Selško dolino ni podatkov. Prodaja klekljanih čipk je bila na samem začetku povezana izključno s prekupčevalci, šele v drugi polovici 19. stoletja se je razvila prava trgovina s čipkami. Prvo takšno prodajalno je leta 1888 odprl Anton Primožič iz Žirov. Zanj je leta 1914 klekljalo kar 3000 ljudi, čipke pa je na terenu zbiralo kar 56 oseb. On in ostali trgovci so jih pred letom 1940 prodajali po Avstriji, Nemčiji, Švici, Franciji, Veliki Britaniji, skandinavskih deželah, Italiji, Češki, Hrvaški, Srbiji, Hercegovini, Romuniji, Turčiji in ZDA. Kljub temu, da je bil za same klekljarice zaslužek majhen, je organizirana trgovina le predstavljala stalen vir dohodka. V zbirki je prikazan tudi tehnološki in oblikovni razvoj klekljanih čipk v posameznih časovnih obdobjih.
  foto.: Klekljarska zbirka
  foto.: Ita Rina v klekljani večerni oblek pred letom 1941. Naklekljalo jo je 36 žirovčank v 18 dneh. (F/3362)
  foto.: Čipkarska šola v Železnikih, pred letom 1941. (F/3359)





Na vrh
Dogodki
Odprtje razstave Marjan Žitnik: Delavec za boljši svet

Galerija Ivana Groharja, Mestni trg 37

Oblikovalec Marjan Žitnik, Groharjev nagrajenec za leto 2017, je pripadnik starejše generacije slovenskih oblikovalcev, član Združenja umetnikov Škofja Loka. 


Študijski krožek LOČANKE

Dnevna soba Loškega muzeja

Pogosto ugotavljamo, da so ženske v slovenski zgodovini spregledane. Najpogostejši ženski vlogi v zgodovini sta bili materinska in gospodinjska. Na Slovenskem so ženske aktivneje, zlasti na literarnem področju, začele nastopati v javnosti šele sredi 19. stoletja. Volilno pravico pa so dobile veliko pozneje, v drugi polovici 20. stoletja. 

Arhiv »

Loški muzej Škofja Loka, Grajska pot 13 , 4220 Škofja Loka
tel.: +386 4 517-04-00, fax: +386 4 517-04-12
E-Mail: info@loski-muzej.si