English
Domov   >   Stalne zbirke   >   Etnološške zbirke   >   Poljedelstvo
Mlin- muzej na prostem
Arheološške zbirke
Visoška domačija pripoveduje
Kulturno zgodovinska zbirka
ŠŠkofjelošški pasijon
Umetnostno zgodovinska zbirka
Etnološške zbirke
Nošša
Črna kuhinja
Svetila
Stavbarstvo
Poljedelstvo
ŽŽivinoreja
Prehrana
Promet in transport
Klekljana čipka
Sitarstvo
Klobučarstvo
Glavnikarstvo
Platnarstvo
Barvanje platna
Mali Kruhek
Umetno cvetje
Skrinja
ŠŠkoparjeva hišša-muzej na prostem
Dražžgošše med drugo svetovno vojno
Zbirka novejšše zgodovine
Prirodoslovna zbirka
Poljedelstvo« Nazaj

Prvi naseljenci so tudi na loškem ozemlju zemljo za njive pridobivali s požiganjem gozdov, postopoma pa se je vse bolj uveljavilo orno poljedelstvo. Lesene pluge, "drevesa", so kmetje uporabljali še vse do začetka 20. stoletja, ko so jih začeli zamenjevati z železnimi. Le-ti so docela izpodrinili lesene šele v času med obema svetovnima vojnama. Tudi brane so bile sprva lesene, šele pozneje železne, s cepci pa so ponekod mlatili še vse do druge svetovne vojne. Razstavljeno poljedelsko orodje, ki so ga kmetje uporabljali pri oranju, setvi, pletvi, žetvi, mlačvi ter čiščenju, merjenju in shranjevanju žita ter spravljanju okopavin, je iz obdobja od konca 19. do sredine 20. stoletja. Kaj so kmetje sejali in sadili od 12. stoletja dalje, lahko beremo v urbarjih. Med žiti so sejali oves, pšenico in rž, na Sorškem polju pa tudi hmelj in ječmen, iz katerega so do leta 1501 varili pivo. Med stročnicami so sadili fižol in bob. Pozneje, v 16. stoletju, so med žiti sejali pšenico, oves, rž in soržico (mešanica pšenice in rži), pa ječmen in proso, v 17. stoletju se počasi uveljavi tudi ajda. Krompir so začeli saditi na prelomu 18. v 19. stoletje, koruza pa se dokončno uveljavi v drugi polovici 19. stoletja. Deteljo so kot krmno rastlino sejali od 18. stoletja dalje. Zelo pomemben je bil tudi lan, ki mu v pisanih virih sledimo od 12. do začetka 20. stoletja. Sejali so ga zaradi prediva za platno in lanenega olja.
•  foto.: Poljedeljska zbirka
•  foto.: Merniki za merjenje žita
•  foto.: Mlačev žita na mlatilnici, ki jo poganja parna lokomobila. Fotografirano na samostanskem vrtu loških uršulink pred letom 1941. (5690)





Na vrh
Dogodki
Odprtje razstave Marjan Žitnik: Delavec za boljši svet

Galerija Ivana Groharja, Mestni trg 37

Oblikovalec Marjan Žitnik, Groharjev nagrajenec za leto 2017, je pripadnik starejše generacije slovenskih oblikovalcev, član Združenja umetnikov Škofja Loka. 


Študijski krožek LOČANKE

Dnevna soba Loškega muzeja

Pogosto ugotavljamo, da so ženske v slovenski zgodovini spregledane. Najpogostejši ženski vlogi v zgodovini sta bili materinska in gospodinjska. Na Slovenskem so ženske aktivneje, zlasti na literarnem področju, začele nastopati v javnosti šele sredi 19. stoletja. Volilno pravico pa so dobile veliko pozneje, v drugi polovici 20. stoletja. 

Arhiv »

Loški muzej Škofja Loka, Grajska pot 13 , 4220 Škofja Loka
tel.: +386 4 517-04-00, fax: +386 4 517-04-12
E-Mail: info@loski-muzej.si