English
Domov   >   Stalne zbirke   >   Etnološške zbirke   >   Poljedelstvo
Mlin- muzej na prostem
Arheološške zbirke
Visoška domačija pripoveduje
Kulturno zgodovinska zbirka
ŠŠkofjelošški pasijon
Umetnostno zgodovinska zbirka
Etnološške zbirke
Nošša
Črna kuhinja
Svetila
Stavbarstvo
Poljedelstvo
ŽŽivinoreja
Prehrana
Promet in transport
Klekljana čipka
Sitarstvo
Klobučarstvo
Glavnikarstvo
Platnarstvo
Barvanje platna
Mali Kruhek
Umetno cvetje
Skrinja
ŠŠkoparjeva hišša-muzej na prostem
Dražžgošše med drugo svetovno vojno
Zbirka novejšše zgodovine
Prirodoslovna zbirka
Poljedelstvo« Nazaj

Prvi naseljenci so tudi na loškem ozemlju zemljo za njive pridobivali s požiganjem gozdov, postopoma pa se je vse bolj uveljavilo orno poljedelstvo. Lesene pluge, "drevesa", so kmetje uporabljali še vse do začetka 20. stoletja, ko so jih začeli zamenjevati z železnimi. Le-ti so docela izpodrinili lesene šele v času med obema svetovnima vojnama. Tudi brane so bile sprva lesene, šele pozneje železne, s cepci pa so ponekod mlatili še vse do druge svetovne vojne. Razstavljeno poljedelsko orodje, ki so ga kmetje uporabljali pri oranju, setvi, pletvi, žetvi, mlačvi ter čiščenju, merjenju in shranjevanju žita ter spravljanju okopavin, je iz obdobja od konca 19. do sredine 20. stoletja. Kaj so kmetje sejali in sadili od 12. stoletja dalje, lahko beremo v urbarjih. Med žiti so sejali oves, pšenico in rž, na Sorškem polju pa tudi hmelj in ječmen, iz katerega so do leta 1501 varili pivo. Med stročnicami so sadili fižol in bob. Pozneje, v 16. stoletju, so med žiti sejali pšenico, oves, rž in soržico (mešanica pšenice in rži), pa ječmen in proso, v 17. stoletju se počasi uveljavi tudi ajda. Krompir so začeli saditi na prelomu 18. v 19. stoletje, koruza pa se dokončno uveljavi v drugi polovici 19. stoletja. Deteljo so kot krmno rastlino sejali od 18. stoletja dalje. Zelo pomemben je bil tudi lan, ki mu v pisanih virih sledimo od 12. do začetka 20. stoletja. Sejali so ga zaradi prediva za platno in lanenega olja.
•  foto.: Poljedeljska zbirka
•  foto.: Merniki za merjenje žita
•  foto.: Mlačev žita na mlatilnici, ki jo poganja parna lokomobila. Fotografirano na samostanskem vrtu loških uršulink pred letom 1941. (5690)





Na vrh
Dogodki
AKCIJA ŠPORTAM Z LOŠKIM MUZEJEM

V novembru 2017 v Loškem muzeju načrtujemo odprtje nove stalne zbirke Šport in telesna vzgoja, v okviru katere smo zasnovali tudi akcijo Športam z Loškim muzejem, s katero želimo predstavljati različne športne teme že pred samim odprtjem zbirke. V maju smo že pripravili prvi dogodek, filmski večer, v juniju pa nas čaka drugi dogodek akcije, pogovorni večer NEMOGOČE.

Opečne prezračevalne mreže, gospodarskemu poslopju v korist in okras / Razvoj, oblike in motivi opečnih mrež na gospodarskih poslopjih na Loškem

Galerija Ivana Groharja

Z razstavo želimo obiskovalce seznaniti z razvojem, funkcijo, obliko in motivi prezračevalnih opečnih mrež na gospodarskih poslopij ter spodbuditi zavedanje o njihovem pomenu ter potrebi po njihovem ohranjanju in varovanju. Gospodarska poslopja z opečnimi prezračevalnimi mrežami so lep primer povezanosti oblike in funkcije v ljudskem stavbarstvu. Raznolikost njihovih oblik pa je izraz volje in želje kmečkega človeka po funkcionalnem in estetsko urejenem prostoru. 

Odprtje razstave SVEŽE! FRIŠN! FRESH! Pregledna razstava novejših del članov Združenja umetnikov Škofja Loka

Galerija na Gradu, Loški muzej, Grajska pot 13

Loški muzej Škofja Loka in Združenje umetnikov Škofja Loka vas vljudno vabita na odprtje razstave v sredo, 17. maja 2017, ob 19. uri v Galerijo na Gradu.
Na razstavi se z novejšimi deli predstavljajo člani Združenja umetnikov Škofja Loka, še posebej pa izpostavljamo kiparja Mateja Plestenjaka, prejemnika Groharjeve štipendije za leto 2016.  Razstava bo na ogled do 6. septembra 2017. Kustos razstave je Boštjan Soklič.





Arhiv »

Loški muzej Škofja Loka, Grajska pot 13 , 4220 Škofja Loka
tel.: +386 4 517-04-00, fax: +386 4 517-04-12
E-Mail: info@loski-muzej.si