English
Domov   >   Stalne zbirke   >   Etnološške zbirke   >   Skrinja
Mlin- muzej na prostem
Arheološške zbirke
Visoška domačija pripoveduje
Kulturno zgodovinska zbirka
ŠŠkofjelošški pasijon
Umetnostno zgodovinska zbirka
Etnološške zbirke
Nošša
Črna kuhinja
Svetila
Stavbarstvo
Poljedelstvo
ŽŽivinoreja
Prehrana
Promet in transport
Klekljana čipka
Sitarstvo
Klobučarstvo
Glavnikarstvo
Platnarstvo
Barvanje platna
Mali Kruhek
Umetno cvetje
Skrinja
ŠŠkoparjeva hišša-muzej na prostem
Dražžgošše med drugo svetovno vojno
Zbirka novejšše zgodovine
Prirodoslovna zbirka
Skrinja« Nazaj
V razvoju pohištvene umetnosti je skrinja najstarejši in dolga stoletja najpomembnejši del notranje opreme evropskega človeka. Uporabljali so jo za shranjevanje najrazličnejših stvari (obleka, živila, listine, denar), v srednjem veku pa so jo uporabljali tudi kot stol ali posteljo. V Sloveniji je prvič upodobljena okoli leta 1460 na freski Svete Nedelje v Crngrobu pri Škofji Loki . V plemiških in meščanskih domovih se je skrinja na Slovenskem obdržala do poznega klasicizma (17., 18. stoletje), v kmečkem okolju pa vse do konca 19. stoletja. Ponekod so jo v ženitovanjskih običajih uporabljali še v 1. polovici 20. stoletja. Najstarejša oblika skrinje je deblak, izvotljen iz grobo obtesanega debla, obdanega z železnimi trakovi. V Sloveniji lahko sledimo razvoju skrinje šele od njene mlajše oblike, t.i. tesane skrinje, ki so jo Slovani poznali že v pradomovini. Narejena je iz tesanih desk, vstavljenih v štiri izžljebljene opornike na vogalih, s strehastim ali ravnim pokrovom. Z razvojem mizarske tehnologije se v 15. in 16. stoletju na Slovenskem, se poleg tesane uveljavi tudi zabojna skrinja, ki ima obliko zaboja s podstavkom. Deske so med seboj povezane z rogljičenjem ali cinkanjem. V pozni renesansi so skrinji odstranili podstavek in jo postavili na noge. V kmečkem okolju se je razvila skrinja s konstrukcijskim poudarkom na bočnih stranicah. Pod vplivom južnonemške renesanse se na Gorenjskem v 17. stoletju uveljavi krašenje skrinj z arhitekturnimi elementi. Skrinje so porisane z geometrijsko motiviko. Ta tip skrinj uvrščamo med arkadne ali fasadne. Z renesančno oblikovano arkadno skrinjo so v alpskem področju združeni začetki večbarvnega slikarskega oblikovanja skrinj, ki se je na Gorenjskem razvilo ob koncu 18., razcvet pa doživelo v 19. stoletju. Glede na kompozicijsko zasnovo na čelnih stranicah se v tem obdobju uveljavijo skrinje z dvemi do petimi uokvirjenimi polji. Poslikane so z geometrijsko, cvetlično, predmetno in figuralno motiviko.
•  foto.: Najstarejša upodobitev skrinje na Slovenskem je na freski Sv. Nedelje na cerkvi v Crngrobu pri Škofji Loki, okoli leta 1460.
•  foto.: Arkadna skrinja iz leta 1687, s konstrukcijskim poudarkom na bočnih stranicah.
•  foto.: Poslikana skrinja z letnico 1850, je delo neznanega slikarja »belih skrinj in ptičjih figuric«, ki je deloval na Loškem.







Na vrh
Dogodki
IZLOŽBE DOMIŠLJIJE Prodajne razstave umetnikov in rokodelcev

Vljudno vabljeni na odprtje Izložb domišljije, prodajnih razstav umetnikov in rokodelcev v Škofji Loki. V skupni akciji se tokrat povezuje kar 16 organizacij iz Škofje Loke ter več kot 60 posameznikov.


Muzejski večer ob 150 letnici rojstva Ivana Groharja

Kulturno središče Stare Žiri, Tabor 2, Žiri

Kustosinja Loškega muzeja Barbara Sterle Vurnik nam bo ob jubileju spregovorila predvsem o Groharju v povezavi s Škofjo Loko in okolico. Tudi s pomočjo slikovnega gradiva nam bo skušala predstaviti Groharjevo zgodbo in razstavo, ki jo je letos postavila v Loškem muzeju ob slikarjevi 150-letnici rojstva.

Odprtje razstave MAUSAR - ŽIROVSKI APELLES

Kulturno središče Stare Žiri, Tabor 2, Žiri

Letošnje leto obeležujeta 90. letnica rojstva žirovskega slikarja, pisatelja in glasbenika Jožeta Peternelja – Mausarja in donacija njegovih osebnih predmetov, ki jo je Muzej Žiri pred časom pridobil od umetnikovih dedinj. Ob tej priliki smo pripravili priložnostno razstavo, na kateri predstavljamo Mausarja ne samo kot slikarja, ampak preko njegovih osebnih predmetov odkrivamo različne vidike njegove zanimive osebnosti.



Arhiv »

Loški muzej Škofja Loka, Grajska pot 13 , 4220 Škofja Loka
tel.: +386 4 517-04-00, fax: +386 4 517-04-12
E-Mail: info@loski-muzej.si