English
Domov   >   Stalne zbirke   >   Etnološške zbirke   >   Skrinja
Mlin- muzej na prostem
Arheološške zbirke
Visoška domačija pripoveduje
Kulturno zgodovinska zbirka
ŠŠkofjelošški pasijon
Umetnostno zgodovinska zbirka
Etnološške zbirke
Nošša
Črna kuhinja
Svetila
Stavbarstvo
Poljedelstvo
ŽŽivinoreja
Prehrana
Promet in transport
Klekljana čipka
Sitarstvo
Klobučarstvo
Glavnikarstvo
Platnarstvo
Barvanje platna
Mali Kruhek
Umetno cvetje
Skrinja
ŠŠkoparjeva hišša-muzej na prostem
Dražžgošše med drugo svetovno vojno
Zbirka novejšše zgodovine
Prirodoslovna zbirka
Skrinja« Nazaj
V razvoju pohištvene umetnosti je skrinja najstarejši in dolga stoletja najpomembnejši del notranje opreme evropskega človeka. Uporabljali so jo za shranjevanje najrazličnejših stvari (obleka, živila, listine, denar), v srednjem veku pa so jo uporabljali tudi kot stol ali posteljo. V Sloveniji je prvič upodobljena okoli leta 1460 na freski Svete Nedelje v Crngrobu pri Škofji Loki . V plemiških in meščanskih domovih se je skrinja na Slovenskem obdržala do poznega klasicizma (17., 18. stoletje), v kmečkem okolju pa vse do konca 19. stoletja. Ponekod so jo v ženitovanjskih običajih uporabljali še v 1. polovici 20. stoletja. Najstarejša oblika skrinje je deblak, izvotljen iz grobo obtesanega debla, obdanega z železnimi trakovi. V Sloveniji lahko sledimo razvoju skrinje šele od njene mlajše oblike, t.i. tesane skrinje, ki so jo Slovani poznali že v pradomovini. Narejena je iz tesanih desk, vstavljenih v štiri izžljebljene opornike na vogalih, s strehastim ali ravnim pokrovom. Z razvojem mizarske tehnologije se v 15. in 16. stoletju na Slovenskem, se poleg tesane uveljavi tudi zabojna skrinja, ki ima obliko zaboja s podstavkom. Deske so med seboj povezane z rogljičenjem ali cinkanjem. V pozni renesansi so skrinji odstranili podstavek in jo postavili na noge. V kmečkem okolju se je razvila skrinja s konstrukcijskim poudarkom na bočnih stranicah. Pod vplivom južnonemške renesanse se na Gorenjskem v 17. stoletju uveljavi krašenje skrinj z arhitekturnimi elementi. Skrinje so porisane z geometrijsko motiviko. Ta tip skrinj uvrščamo med arkadne ali fasadne. Z renesančno oblikovano arkadno skrinjo so v alpskem področju združeni začetki večbarvnega slikarskega oblikovanja skrinj, ki se je na Gorenjskem razvilo ob koncu 18., razcvet pa doživelo v 19. stoletju. Glede na kompozicijsko zasnovo na čelnih stranicah se v tem obdobju uveljavijo skrinje z dvemi do petimi uokvirjenimi polji. Poslikane so z geometrijsko, cvetlično, predmetno in figuralno motiviko.
•  foto.: Najstarejša upodobitev skrinje na Slovenskem je na freski Sv. Nedelje na cerkvi v Crngrobu pri Škofji Loki, okoli leta 1460.
•  foto.: Arkadna skrinja iz leta 1687, s konstrukcijskim poudarkom na bočnih stranicah.
•  foto.: Poslikana skrinja z letnico 1850, je delo neznanega slikarja »belih skrinj in ptičjih figuric«, ki je deloval na Loškem.







Na vrh
Dogodki
AKCIJA ŠPORTAM Z LOŠKIM MUZEJEM

V novembru 2017 v Loškem muzeju načrtujemo odprtje nove stalne zbirke Šport in telesna vzgoja, v okviru katere smo zasnovali tudi akcijo Športam z Loškim muzejem, s katero želimo predstavljati različne športne teme že pred samim odprtjem zbirke. V maju smo že pripravili prvi dogodek, filmski večer, v juniju pa nas čaka drugi dogodek akcije, pogovorni večer NEMOGOČE.

Opečne prezračevalne mreže, gospodarskemu poslopju v korist in okras / Razvoj, oblike in motivi opečnih mrež na gospodarskih poslopjih na Loškem

Galerija Ivana Groharja

Z razstavo želimo obiskovalce seznaniti z razvojem, funkcijo, obliko in motivi prezračevalnih opečnih mrež na gospodarskih poslopij ter spodbuditi zavedanje o njihovem pomenu ter potrebi po njihovem ohranjanju in varovanju. Gospodarska poslopja z opečnimi prezračevalnimi mrežami so lep primer povezanosti oblike in funkcije v ljudskem stavbarstvu. Raznolikost njihovih oblik pa je izraz volje in želje kmečkega človeka po funkcionalnem in estetsko urejenem prostoru. 

Odprtje razstave SVEŽE! FRIŠN! FRESH! Pregledna razstava novejših del članov Združenja umetnikov Škofja Loka

Galerija na Gradu, Loški muzej, Grajska pot 13

Loški muzej Škofja Loka in Združenje umetnikov Škofja Loka vas vljudno vabita na odprtje razstave v sredo, 17. maja 2017, ob 19. uri v Galerijo na Gradu.
Na razstavi se z novejšimi deli predstavljajo člani Združenja umetnikov Škofja Loka, še posebej pa izpostavljamo kiparja Mateja Plestenjaka, prejemnika Groharjeve štipendije za leto 2016.  Razstava bo na ogled do 6. septembra 2017. Kustos razstave je Boštjan Soklič.





Arhiv »

Loški muzej Škofja Loka, Grajska pot 13 , 4220 Škofja Loka
tel.: +386 4 517-04-00, fax: +386 4 517-04-12
E-Mail: info@loski-muzej.si