English
Domov   >   Stalne zbirke   >   Etnološške zbirke   >   Svetila
Mlin- muzej na prostem
Arheološške zbirke
Visoška domačija pripoveduje
Kulturno zgodovinska zbirka
ŠŠkofjelošški pasijon
Umetnostno zgodovinska zbirka
Etnološške zbirke
Nošša
Črna kuhinja
Svetila
Stavbarstvo
Poljedelstvo
ŽŽivinoreja
Prehrana
Promet in transport
Klekljana čipka
Sitarstvo
Klobučarstvo
Glavnikarstvo
Platnarstvo
Barvanje platna
Mali Kruhek
Umetno cvetje
Skrinja
ŠŠkoparjeva hišša-muzej na prostem
Dražžgošše med drugo svetovno vojno
Zbirka novejšše zgodovine
Prirodoslovna zbirka
Svetila« Nazaj

Razstavljena so tudi razna svetila. Za razsvetljevanje prostorov so ljudje vse do konca 19. stoletja, oz. do elektrifikacije, uporabljali materiale, ki jih ni bilo potrebno kupovati. Svetili so si s trskami, vpetimi v železne klešče, imenovane čelesniki, z oljenkami in leščerbami, ob posebnih dogodkih (rojstvo, smrt) pa tudi s svečami. Konec 19. stoletja so se, še posebno v mestih in trgih, uveljavile petrolejke. Na prostem so si svetili z baklami in laternami. Škofja Loka je bilo prvo mesto na Kranjskem, ki je dobilo javno električno razsvetljavo. To se je zgodilo 3. avgusta 1894, ko je v mestu zagorelo 40 električnih žarnic. Elektriko so dobivali iz elektrarne takratne tovarne suknja, ki je delovala v prostorih današnje tovarne klobukov Šešir v Škofji Loki. Njen lastnik je bil Alojz Krenner.
•  foto.: Zbirka Svetila
•  foto.: Slikar Janez Šubic piše pismo ob svetlobi petrolejke. Avtoportret, 1878
•  foto.: Nočni čuvaj iz Škofje Loke je skrbel predvsem za varnost pred požari. Opremljen s helebardo, rogom in laterno je vsako noč večkrat obšel mesto. Na določenih krajih je napovedal tudi čas in zapel: »Jest vam vošim lahko noč, jest bom vahtu celo noč, če bom vahtu, saj nam sam, sej bo boh in svet Florjan, ura je že bila deset, hvaljen bod Jezus Krist.«





Na vrh
Dogodki
Odprtje razstave Marjan Žitnik: Delavec za boljši svet

Galerija Ivana Groharja, Mestni trg 37

Oblikovalec Marjan Žitnik, Groharjev nagrajenec za leto 2017, je pripadnik starejše generacije slovenskih oblikovalcev, član Združenja umetnikov Škofja Loka. 


Študijski krožek LOČANKE

Dnevna soba Loškega muzeja

Pogosto ugotavljamo, da so ženske v slovenski zgodovini spregledane. Najpogostejši ženski vlogi v zgodovini sta bili materinska in gospodinjska. Na Slovenskem so ženske aktivneje, zlasti na literarnem področju, začele nastopati v javnosti šele sredi 19. stoletja. Volilno pravico pa so dobile veliko pozneje, v drugi polovici 20. stoletja. 

Arhiv »

Loški muzej Škofja Loka, Grajska pot 13 , 4220 Škofja Loka
tel.: +386 4 517-04-00, fax: +386 4 517-04-12
E-Mail: info@loski-muzej.si