English
Mlin- muzej na prostem
Arheološške zbirke
Visoška domačija pripoveduje
Kulturno zgodovinska zbirka
Lošško gospostvo
Gradovi
Mesto
Cehi
Škofjeloški rokopis
Dr. Ivan Tavčar in Kalanovo pohišštvo
ŠŠkofjelošški pasijon
Umetnostno zgodovinska zbirka
Etnološške zbirke
ŠŠkoparjeva hišša-muzej na prostem
Dražžgošše med drugo svetovno vojno
Zbirka novejšše zgodovine
Prirodoslovna zbirka
Dr. Ivan Tavčar in Kalanovo pohišštvo« Nazaj
Rojen je bil leta 1851 "pri Kosmu" v Poljanah, umrl pa je leta 1923 v Ljubljani. Bil je znan pripovednik, politik in gospodarstvenik. Po maturi v Ljubljani je na Dunaju študiral pravo (1871-1875). Promoviran je bil leta 1877, leta 1884 pa je v Ljubljani odprl odvetniško pisarno. Kot član liberalno usmerjene Narodno napredne stranke je bil vrsto let poslanec v kranjskem deželnem zboru in v državnem zboru Avstro-Ogrske monarhije, med leti 1911 in 1921 pa ljubljanski župan. Z nakupom Visokega (1893) se je vrnil v rodno Poljansko dolino, ki jo opisuje v svojih literarnih delih ("Med gorami / Slike iz loškega pogorja", "Cvetje v jeseni"). Zadnje in najbolj znano, zgodovinski roman "Visoška kronika", je položil pod pero Izidorju Kalanu, ki je kot najstarejši sin dedič Visokega, vendar se mu po usodni preizkušnji na čarovniškem procesu leta 1695 v Škofji Loki odpove; odpove se tudi ljubljeni Agati, ki jo iz valov deroče Sore reši njegov mlajši brat Jurij. V muzeju je razstavljen Tavčarjev portret iz leta 1923, delo akademskega slikarja Ivana Vavpotiča, upodobitev njegove rojstne hiše, izbor literanih del, pisateljeva delovna miza - baročna tabernakeljska omara iz 18. stoletja. Na ogled je tudi dediščina Kalanovega rodu, ki je 250 let gospodaril na Visokem: poslikano kmečko pohištvo iz 18. stoletja, portreta zadnjih dveh Visočanov, Ane in Janeza Kalana, kovana železna skrinja - družinska blagajna.





Na vrh
Dogodki
Odprtje razstave Marjan Žitnik: Delavec za boljši svet

Galerija Ivana Groharja, Mestni trg 37

Oblikovalec Marjan Žitnik, Groharjev nagrajenec za leto 2017, je pripadnik starejše generacije slovenskih oblikovalcev, član Združenja umetnikov Škofja Loka. 


Študijski krožek LOČANKE

Dnevna soba Loškega muzeja

Pogosto ugotavljamo, da so ženske v slovenski zgodovini spregledane. Najpogostejši ženski vlogi v zgodovini sta bili materinska in gospodinjska. Na Slovenskem so ženske aktivneje, zlasti na literarnem področju, začele nastopati v javnosti šele sredi 19. stoletja. Volilno pravico pa so dobile veliko pozneje, v drugi polovici 20. stoletja. 

Arhiv »

Loški muzej Škofja Loka, Grajska pot 13 , 4220 Škofja Loka
tel.: +386 4 517-04-00, fax: +386 4 517-04-12
E-Mail: info@loski-muzej.si