English
Mlin- muzej na prostem
Arheološške zbirke
Visoška domačija pripoveduje
Kulturno zgodovinska zbirka
ŠŠkofjelošški pasijon
Umetnostno zgodovinska zbirka
Etnološške zbirke
ŠŠkoparjeva hišša-muzej na prostem
Dražžgošše med drugo svetovno vojno
Zbirka novejšše zgodovine
Prirodoslovna zbirka
Umetnostno zgodovinska zbirka« Nazaj
SREDNJEVEŠKA UMETNOST

Srednjeveška umetnost je v zbirki vezana predvsem na kopije pomembnejših fresk iz nekaterih okoliških cerkva, ki prav zaradi svojih gotskih stenskih poslikav spadajo v vrsto najpomembnejših  slovenskih srednjeveških kulturnih spomenikov. Težišče predstavlja kopija freske Sv. Nedelje iz cerkve Marijinega Oznanjenja v Crngrobu. Originalna freska je delo mojstrov izjemno vplivne in ene najpomembnejših srednjeveških delavnic v našem prostoru, Janeza Ljubljanskega iz časa med leti 1455-1460. Freska, ki velja za eno najpomembnejših slovenskih srednjeveških poslikav in se sicer nahaja na zunanjščini zahodne fasade Cerkve, je doslej že močno zbledela zato je njena kopija, ki jo je po letu 1955 izdelal Marjan Tršar, še posebej dragocena. Sicer pa kopija s svojo bogato ikonografijo, ki opisuje vsakdanje življenje srednjeveškega človeka, zaradi dokumentarne vrednosti predstavlja tudi vezni člen med drugimi zbirkami Loškega muzeja.
V zbirki so  med drugim predstavljene tudi kopije  fresk iz Cerkve na Suhi, kjer sta delovala Suški mojster in znameniti gotski freskant Jernej iz Loke in kopije fresk iz prezbiterija Cerkve na Križni Gori. Slednji je bil poslikan leta 1502 in je delo mojstra iz kroga bavarskega slikarja Jana Polacka, katerega freske predstavljajo najdoslednejšo uveljavitev gotskega realizma na slovenskem. Srednjeveško zbirko zaokrožuje dragocen lesen gotski kip Sv. Florijana iz Sopotnice iz okoli sr. 15. stoletja, ki je domnevno delo »Gorenjskega rezbarja«.


DRAŽGOŠKI OLTARJI

Štirje veliki zlati oltarji iz,  leta 1942 požgane podružnične  cerkve Sv.Lucije v Dražgošah, predstavljajo ene najbogatejših slovenskih zlatih oltarjev. Gre za tip baročnega, bogato rezljanega in pozlačenega  lesenega oltarja, tipičnega za 17. stoletje na slovenskem. Oltarji prikazujejo razvoj rezbarstva v 17.stoletju na loškem, od stranskega oltarja sv. Ane, loške delavnice Jamškov iz leta 1628 z znamenji italjanske renesanse, preko že povsem baročnega oltarja sv. Novine s severnjaškimi vplivi iz leta 1660, do glavnega oltarja sv. Lucije, južnaškega tipa, ki ga je leta 1658 izdelal Mojster Jakob Korneli iz Ljubljane in do oltarja sv. Antona iz leta 1689, ki je že mešanica severnjaškega in južnaškega tipa in je delo mojstra, ki je izdelal tudi oltar sv. Novine.



SLIKARSTVO OD 17. DO 19. STOLETJA

Slikarsko dediščino, ki zajema v pritličju obdobje od 17. do 19. stoletja zaznamujejo predvsem portretno slikarstvo, svetniške podobe in votivne slike. Med zastopanimi slikarji, ki jih hrani oddelek, so tudi nekatera domnevna dela znamenitih avtorjev iz obdobja baroka, predvsem  Fortunata Berganta-najizvirnejšega mojstra baročnega slikarstva na Slovenskem, Valentina Metzingerja –enega najkvalitetnejših in plodovitejših baročnih slikarjev ter Leopolda Layerja in njegovega kroga, čigar delo že prevaja barok v poljudno podobarstvo 19. stoletja. Del te zbirke, zlasti portreti in vedute, je kot dopolnilo postavljen tudi v kulturnozgodovinskih zbirkah. Med njimi je v zbirki Mesta predstavljena tudi velika Votivna slika Škofje Loke v požaru iz leta 1698, ki je zaradi svoje edinstvene dokumentarne vrednosti eden pomembnejših predmetov celotnega muzejskega fundusa.

LOŠKI SLIKARJI 19. IN  20. STOLETJA

Na koncu hodnika so, kot poseben segment zbirke, najprej na ogled  dela posameznih predstavnikov rodbine Šubic iz Poljan, iz katere poleg ljudskih podobarjev, ki so s svojim delovanjem v preteklosti močno zaznamovali loške kraje, izvirajo tudi nekateri znameniti slovenski slikarji. Med njimi sta pomembna zlasti brata Janez ml. Šubic in Jurij Šubic, ki sta delovala v drugi polovici 19. stoletja in veljata za pionirja realizma v slovenskem slikarstvu, Jurij Šubic poleg tega velja tudi za prvega slovenskega predstavnika plenerizma. V drugi polovici 20. stoletja pa je pomemben zlasti Ive Šubic s svojim značilnim slikarskim slogom mešanice prvin realizma, ekpresionizma, kubizma in primitivizma med drugim prepoznaven tudi po znani tematiki NOB in kot tak velja za najpomembnejšega avtorja te slovenske vojne slikarske motivike.

Obdobje  konca 19. stoletja in začetka 20. stoletja je predstavljeno še z deli Ivana Franketa iz   generacije slovenskih realistov, iz kroga impresionistov  pa je zastopan Ivan Grohar. Čas Impresionizma, ki velja za enega ključnih obdobij v zgodovini slovenske umetnosti, je močno zaznamoval Škofjo Loko. Domačin Ivan Grohar, ki je svojo umetniško držo vidno vplival na razvoj slovenskega slikarstva in, kot pomemben član znamenite četverice slovenskih impresionistov, soustvarjal pot slovenski moderni umetnosti, spada v sam vrh slovenske umetnosti 20. stoletja. Skupaj z ostalimi impresionisti je na avantgardni način prelomil s takratno realistično tradicijo, ki je izvirala še iz prejšnjega stoletja. Kljub temu, da  je pustil nekaj izjemnih in res vrhunskih del, neposredno povezanih s Škofjo Loko, hrani muzej le njegova portretna in manj znana dela in ta so tudi predstavljena v zbirki. Škofjo Loko prav po  zaslugi Ivana Groharja še danes mnogi radi poimenujejo »Slovenski Barbizon«.

Tretji segment  zbirke predstavljajo dela še nekaterih  vidnih slovenskih slikarjev 20. stoletja, ki so se rodili, delovali ali bili kako drugače povezani s Škofjo Loko.  Med drugimi so tu dela Gvidona Birolle, enega izmed predstavnikov Vesnanov-skupine slovenskih slikarjev, grafikov in ilustratorjev, ki so se v prvi polovici 20. stoletja programsko zavzeli za ohranjevanje izginjajoče grafike in ilustracije ter slovenske ljudske umetnosti. Zbirka hrani tudi nekatera dela slovenskega povojnega modernizma, med drugim tudi dela avtorjev Maksima Sedeja in Gojmirja Antona Kosa. Vse skupaj zaokrožuje domačen duh tradicije priljubljenega lokalnega krajinskega slikarstva z deli loškega krajinarja Franca Koširja.

.  




Na vrh
Dogodki
Odprtje prenovljene stalne zbirke Ivan Grohar

Loški muzej Škofja Loka

Ob letošnji 150-letnici rojstva slikarja Ivana Groharja vas prav na njegov rojstni dan, 15. junija, vabimo na odprtje prenovljene stalne zbirke Ivan Grohar.
Razstava predstavlja zbirko Groharjevih del iz njegovega zgodnjega obdobja, zlasti portretov in slik z nabožno vsebino, ki jih hrani Loški muzej. Posvečena je Groharjevi tesni povezanosti s Škofjo Loko, ki ga je navdihovala in pustila neizbrisen pečat v njegovi umetnosti, hkrati pa je tudi poklon Škofje Loke Groharju kot osebnosti in umetniku.
Kustosinja nove stalne postavitve je Barbara Sterle Vurnik.
Razstavo bo slavnostno odprl župan Občine Škofja Loka, mag. Miha Ješe.



AKCIJA ŠPORTAM Z LOŠKIM MUZEJEM

V novembru 2017 v Loškem muzeju načrtujemo odprtje nove stalne zbirke Šport in telesna vzgoja, v okviru katere smo zasnovali tudi akcijo Športam z Loškim muzejem, s katero želimo predstavljati različne športne teme že pred samim odprtjem zbirke. V maju smo že pripravili prvi dogodek, filmski večer, v juniju pa nas čaka drugi dogodek akcije, pogovorni večer NEMOGOČE.

Opečne prezračevalne mreže, gospodarskemu poslopju v korist in okras / Razvoj, oblike in motivi opečnih mrež na gospodarskih poslopjih na Loškem

Galerija Ivana Groharja

Z razstavo želimo obiskovalce seznaniti z razvojem, funkcijo, obliko in motivi prezračevalnih opečnih mrež na gospodarskih poslopij ter spodbuditi zavedanje o njihovem pomenu ter potrebi po njihovem ohranjanju in varovanju. Gospodarska poslopja z opečnimi prezračevalnimi mrežami so lep primer povezanosti oblike in funkcije v ljudskem stavbarstvu. Raznolikost njihovih oblik pa je izraz volje in želje kmečkega človeka po funkcionalnem in estetsko urejenem prostoru. 

Odprtje razstave SVEŽE! FRIŠN! FRESH! Pregledna razstava novejših del članov Združenja umetnikov Škofja Loka

Galerija na Gradu, Loški muzej, Grajska pot 13

Loški muzej Škofja Loka in Združenje umetnikov Škofja Loka vas vljudno vabita na odprtje razstave v sredo, 17. maja 2017, ob 19. uri v Galerijo na Gradu.
Na razstavi se z novejšimi deli predstavljajo člani Združenja umetnikov Škofja Loka, še posebej pa izpostavljamo kiparja Mateja Plestenjaka, prejemnika Groharjeve štipendije za leto 2016.  Razstava bo na ogled do 6. septembra 2017. Kustos razstave je Boštjan Soklič.





Arhiv »

Loški muzej Škofja Loka, Grajska pot 13 , 4220 Škofja Loka
tel.: +386 4 517-04-00, fax: +386 4 517-04-12
E-Mail: info@loski-muzej.si