Agrarne panoge

“Kmet je kralj. Če ima dobro in čedno napravo [stavba, gospodarsko poslopje], če ima primerno zemljo, da jemlje z nje za življenje in davek, če nima dolgov, pač pa polne hleve, in če ima še kopico zdravih in pokornih otrok, je kmet kralj, neodvisen od vsega sveta.”

Ivan Tavčar, Cvetje v jeseni, 1917

Na razvoj agrarnih panog je v 19. stoletju vplivala nova gospodarska teorija razsvetljenih mislecev – fiziokratizem. Temelji na ideji, da je edini pravi vir državnega bogastva dohodek od zemlje. Skozi reforme, zakone, odredbe, priporočila in nasvete se je začel uveljavljati v 70. let 18. stoletja in se nadaljeval celo 19. stoletje.

Fiziokratizem je zagovarjal tržno in svobodno gospodarstvo ter znotraj agrarne reforme zahteval novo delitev zemlje, v sklopu agrarne revolucije pa izboljšanje načina proizvodnje v poljedelstvu. Zavzemal se je tudi za odpravo fevdalizma, monopolov in privilegijev.

Posledica teh idej je bila uveljavitev terezijansko-jožefinskih reform: priznanje osebne svobode podložnika, določitev maksimalne tlake (3 dni na teden), prevedba zakupnih (dosmrtnih) kmetij v kupne (dedne) kmetije, plačevanje davka glede na velikost zemljišča, postopna razdelitev skupnih pašnikov (z izjemo planinskih) med podložnike in zemljiško gosposko idr. S temi ukrepi je država želela spodbuditi kmeta k boljši obdelavi zemlje.

Fiziokratske ideje so širile novoustanovljene kmetijske družbe. Kranjska kmetijska družba (1767) se je zavzemala za pospeševanje kmetijskih in industrijskih kultur (lan, koruza, krompir idr.), širjenje krmnih rastlin (zlasti detelje), za odpravo triletnega kolobarjenja s praho in boljše gnojenje njiv. Uvajala in podpirala je hlevsko živinorejo, svilogojstvo, lanarstvo, sadjarstvo in čebelarstvo.

Zakon o zemljiški odvezi (7. 9. 1848) je odpravil fevdalizem v avstrijski monarhiji. Kmet je postal lastnik zemlje, vendar je moral zanjo plačati del odškodnine. Kmetijstvo je iz pretežno naturalnega prešlo v tržno oz. kapitalistično gospodarstvo, kar je uvedlo denarno poslovanje. Visoki davki, drobljenje kmetij, padec cene pridelkov in živine ter nezmožnost dodatnega zaslužka v neagrarni dejavnosti je povzročilo zadolževanje in izseljevanje kmetov. V pomoč kmetom so se začele ustanavljati zadružne hranilnice in posojilnice, katerih idejna vodja sta bila tudi politika Josip Vošnjak in Janez E. Krek.

Agrarno-tehnična revolucija je v 19. stoletju prinesla nekaj pomembnih novosti: v hribovitem svetu je ralo nadomestil dvostranski plug – doplar; v ravninskem delu je prevladal plug; konec 19. stoletja so cepce začele nadomeščati mlatilnice, prav tako so se vedno bolj uveljavljali pajkeljni ali vejalniki, kot priprave za čiščenje žita.

Literatura:

Marjan Britovšek, Razkroj fevdalne agrarne strukture na Kranjskem, Slovenska Matica, Ljubljana, 1964.

Ferdo Gestrin, Oris gospodarstva na Slovenskem v obdobju agrarne revolucije in prevlada manufakturne proizvodnje. Kronika, št. 2, let. 17, Zgodovinsko društvo za Slovenijo, Ljubljana, 1969, str. 65–71.

Ema Umek, Kranjska kmetijska družba 1767–1787. Arhivi, Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije, št. 1, let. 29, Arhivsko društvo Slovenije, Ljubljana, 2006), str. 1–34.

Žarko Lazarević, Kmečki dolgovi v avstrijski dobi. Znanstveno in publicistično središče, 1994.

Inja Smerdel, Prelomna in druga dogajanja v zgodovini agrarnih panog v 19. stoletju na Slovenskem, Slovenski etnograf, letnik 33/34, Etnografski muzej, Ljubljana, 1988/1990, str. 25–59.

Pavle Blaznik, Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev. Zgodovina agrarnih panog, zv. I. Ljubljana, 1973.

Primož Simonič, Kmetijstvo v Loškem okolišu nekdaj in danes, Loški razgledi, št. 1, let. 9, Muzejsko društvo Škofja Loka, 1962, str. 149–170.

Emil Čeferin, Zadružništvo v Selški dolini, Selška dolina v preteklosti in sedanjosti, Muzejsko društvo Škofja Loka, Pododbor Železniki, 1973, str. 187–200.

France Golob, Orodja in stroji za čiščenje omlačenega žita, Loški razgledi, št. 1, let. 30, Muzejsko društvo Škofja Loka, 1983, str. 56–71., str. 63.

Meta Sterle, Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja, 20. stoletje, Občina Škofja Loka, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Univerza Edvarda Kardelja, Ljubljana, 1984.

 

Pripravila: Mojca Šifrer Bulovec