Torek, 16. julij 2024

Martin Ramoveš: Mačkova glava

24. 7. – 8. 9. 2024

Galerija Ivana Groharja

Kuratorka: Maša Žekš

V Galeriji Ivana Groharja v Škofji Loki se tokrat samostojno predstavlja lanskoletni nagrajenec Groharjeve štipendije za ustvarjalnost Martin Ramoveš. Njegovo ustvarjalno izhodišče je poezija, ki jo prenaša v avtorsko prepoznavno stripovsko pripoved in glasbo. Za njegove stripovske albume je značilen ekspresiven črno-beli slog, s katerim upodablja temačne zgodbe, ki se v kombinaciji s fikcijo in (ne)popularnimi referencami navezujejo na zgodovino slovenskega podeželja. Na razstavi Mačkova glava se predstavlja z najnovejšimi stripovskimi deli, nastalimi po zgodbah Janeza Ramoveša, ki v navezavi na zgodovinska dejstva pričajo o tragičnih vzgibih lokalnega tihotapstva in izseljevanja slovenskega prebivalstva v obljubljeno deželo Združenih držav.

Mačkova glava nastopa kot časovna prizma, skozi katero pronicajo polpretekli spomini in tragične vsebine avtorjevih najnovejših stripov Kontrabantarji (2021) in Amerika (2023). Za razliko od starejših del, v katerih so prevladovali glasbeno-stripovski albumi in je osnovo za literarno delo predstavljala avtorska glasba, se dotična stripa ponašata s premišljenim poudarkom na surovi ročni risbi in razvijajoči se oblikovni poetiki. Polfikcijski zgodovinski zgodbi zaznamuje avtorjev značilni realizem, odlično stopnjevane sekvence in likovni kontrast, na razstavi pa sta iz prvotnega medija stripa nadgrajeni v večmedijsko ambientalno instalacijo. Poleg osredotočanja na prikazovanje stripovske produkcije in materialnosti skic, fotokopij, zapiskov in fotografij Mačkova glava s polmuzejsko postavitvijo in neposredno surovostjo pooseblja atmosfero lokalnega okolja na prelomu prejšnjega stoletja, ki ga zaznamujejo revščina, katolištvo, nasilje, seksizem, fovšija, alkoholizem in smrt.

Naslov razstave se ujema z eno najpomembnejših entitet stripa Kontrabantarji – vaško gostilno, v kateri ob vrvežu kvartopirstva, ljudskih pesmi, pijančevanja in plehke “zajebancije” vznikajo zarote, medsebojne prevare in gnev. Tragična zgodba obupanega Matije je le ena od mnogih, ki so se tedaj ob trenutkih morebitne nespametnosti ali zanosa pripetile našim prednikom, ki so v iskanju boljšega življenja, denarja in dobrin v obliki speljanih ljubic, ponosnih otrok ali grunta sklepali usodne posle tihotapstva čez rapalsko mejo. Podobno velja za nedolžno “pankrtsko zalego”, katere roditelji so se po sili razmer preselili v Ameriko, prekmalu umrli ali sprejemali za družbo in cerkev pregrešne odločitve. Povsem prepričljive in do precejšnje mere resnične zgodbe ilustrirajo s tesnobo in nenehnimi spodrsljaji zaznamovan boj za preživetje. Napeto ozračje in občutek negotovosti podobe gradijo s smiselnim zaporedjem detajlov in preprostim zreduciranim besedilom, ki se nemalokrat sklicuje na izbrane citate slovenske literature in filma ali na že obstoječo sodobno poezijo. Sekvence podob, ki mestoma nastopajo kot spretno kadrirana filmska režija, vključujejo detajle kolin, harmonike, Jezusovo razpelo, podobo Ivana Tavčarja, obmejno karto, mejni kamen na krniškem mahu, lovske trofeje, osameli kozolec, molžo, dinarje, nagrobne sveče in v kapelico zarejen osni panj. Neobremenjen realizem risbe in dopuščene nepopolnosti se z neprekinjeno tragičnostjo, uboštvom, nočnimi prizori, mrkimi dialogi, rustikalno scenografijo in akcijo združujejo v žanr, ki pri Kontrabantarjih spominja na duševno nestabilen maničen vestern, pri Ameriki pa ta meji na maščevalno družinsko dramo, prevrženo v brezizhodno grozljivko.

Oba stripa odlikuje hiter tempo dogajanja z vmesnimi premori, kjer kraljujejo idilične podobe slovenskega podeželja. Posebno mesto ima tudi glasba, ki je ponazorjena z glasbili, poezijo, zapetimi gostilniškimi pesmimi in litanijami. Poleg vizualnega chiaroscura in ekspresivnosti se kontrast pojavlja tudi v razmerju med posvetno vsebino (gostilniško rajanje, kmečka opravila, politika in spolnost) in hagiološkimi motivi (mašni obred, nuklearna družina, konservativne vrednote, kapelice), v stripu Amerika pa prikazuje tudi poglobljeno razliko med skromno nabožno ruralno periferijo na eni in razuzdano urbano kapitalistično džunglo na drugi strani. Razstava ta kontrast in dramatičnost prevaja v razgibano postavitev, znotraj katere si obiskovalec posamezne stripe lahko v miru prebere in hkrati uživa materialno predstavitev procesa avtorjevega dela. Kot del serije stripovskih povesti o Poljanski dolini so na razstavi predstavljene za prostor in čas relevantne fotografije ter zametki naslednjega stripa, naslovljenega Divja jaga. Razstava, ki je v svojem jedru zasnovana kot širši prikaz interdisciplinarne produkcije Martina Ramoveša, vključujoč literarna dela njegovega očeta Janeza Ramoveša, obiskovalčevo sodobnost nagovarja z navidezno nostalgičnim ambientom, ki ga prevevajo specifike duha časa, spomin na vojno, tematsko nelagodje, katoliška krivda, muzika, žanr in fikcija. Kontrabantarji se namreč pričnejo kot presunljiv Tarantinov spektakel, izpeljanka Amerike pa ponuja subverzijo zombijade, ki kritiko kapitalizma sprevrača na tragične posledice krute kmečke realnosti.

Martin Ramoveš

Martin Ramoveš (1989) je aktiven kot avtor stripov, kantavtor in pedagog. Glasbeni prvenec njegove skupine Martin Ramoveš Band Zvok dežele je izšel leta 2012, sledili pa so mu trije stripovsko-glasbeni albumi: Nesojeni kavboji (2014), Astronomi (2017) in Rob – zbadljivi poet v stripu in glasbi (2019). S pesnikom Janezom Ramovešem je zasnoval serijo stripovskih albumov, v kateri sta doslej izšla dva: Kontrabantarji (2021) in Amerika (2023). Od leta 2021 v reviji Glasna objavlja serijo Glasni stripi. Je avtor številnih kratkih stripov, ki jih med drugim najdemo v reviji Stripburger, pa tudi v didaktični literaturi, denimo v učbeniku za godalni orkester Genialni Ludwig van Beethoven. Kot risar je soustvaril animacije v LP filmu Buldožer – Pljuni istini u oči ter ilustriral več knjig, nazadnje angleško izdajo pesniške zbirke Vesolje Gregorja Strniše, risbe, nastale po njegovih pesmih, pa je Tina Mohorović predstavila v knjigi Brezvetrje – Narisane pesmi. Od leta 2020 je član Združenja umetnikov Škofja Loka, ki mu je za leto 2023 podelilo Groharjevo štipendijo za ustvarjalnost.

Spletna stran Martina Ramoveša

Galerijski list razstave Mačkova glava