Spomini na čebelnjake s poslikanimi panjskimi končnicami

V kulturni dediščini slovenskega kmečkega ljudstva posebno mesto zaseda poslikana panjska končnica, ki jo v okviru evropske ljudske umetnosti najdemo le na ozemlju južne Koroške, severozahodne Štajerske ter v osrednjem in severnem delu Kranjske, ki ga je poseljevalo le slovensko prebivalstvo.

Končnica, skončnica ali čelnica je podolgovata pravokotna deščica z odprtino za izletavaje čebel. Nahaja se na sprednjem delu iz desk zbitega panja, imenovanega tudi kranjič. Od srede 18. stoletja in vse do 1. svetovne vojne so jih poslikavali z oljnimi barvami.

Na panjskih končnicah najdemo več kot 600 različnih motivov. Avgust Bukovec, velik poznavalec poslikanih panjskih končnic je v Slovenskem čebelarju leta 1942 zapisal:

Sedanji rod si niti predstavljati ne more, kako preproste lepote in mile domačnosti je obdajalo naše stare kmečke čebelnjake … Čebelnjakovo pročelje je bilo tako vaški pripovedovalec, poročevalec in kritik, [saj so vaški slikarji] s polnimi rokami zajemal iz, rekel bi, neusahljivega vira domače šaljivosti, satire, domačih bajk in legend. Zgodbe iz svetega pisma stare in nove zaveze, življenja svetnikov, ljudske misli in čustva, zgodovinske dogodke, pravljice, vaško kroniko, erotiko, državne dogodke, vojaško življenje, živali in še več drugih predmetnosti.

Pred njimi so se vaški otroci in odrasli ljudje radi shajali ter opazovali zanimive končnice. Čebelar je bil obiskov vesel, zato je pri nabavi novih končnic dobro premislil, kje jih bo kupil in kdo mu bo napravil posebno lepe z novimi motivi, da bo zopet kaj novega za radovedne opazovalce.

Tudi na Loškem so stali lepo poslikani čebelnjaki. Krasile so jih poslikane panjske končnice, ki so bile izdelane tudi v Šubičevi podobarski delavnici v Poljanah in Selški delavnici v Selcah. Pri delu naj bi Štefanu Šubicu (1820–1884) pomagal tudi brat Janez (1833–1898), ki je hodil končnice v "štero" slikat celo v ljubljansko okolico. Kasneje sta panjske končnice očetu Štefanu pomagala slikati tudi sinova Janez (1850–1889) in Jurij (1855–1890). Ta posel "ni bil Bog ve kako donosen, vendar je nudil slikarju brez dela vsaj malce zaslužka." Iz Poljan so končnice romale po Poljanski dolini navzgor v Cerkno in še dlje proti goriški pokrajini ter po Žirovski dolini v okoliš Žirov in Logatca. Šubici so končnice na prodaj ponujali tudi na tržnici v Kranju.

Selška delavnica je delovala med letoma 1840 in 1891. S slikanjem je začel Andrej Pavlič, ki je te obrti izučil tudi hčerko Marijo oz. Micko (1821–1891). Micka je množično slikala panjske končnice in napravila na stotine enakih. Za to delo je uporabljala različne šablone. Obrise na šabloni je prebodla z buciko, potem pa po šabloni tolkla z vrečico, napolnjeno z zdrobljenim ogljem, toliko časa, da je prah prodrl skozi luknjice na končnico. Pri pregledu končnic iz Selške delavnice naštejemo kar 70 posvetnih in 71 nabožnih motivov. Za poslikavo končnice je računala 8 do 10 krajcarjev, odvisno od tega, koliko podob je bilo na sliki. Več jih je bilo, dražje je bilo delo. Njene končnice so se prodajale po vsej Selški dolini, Soriškem polju, čez hribe v Bohinj. Prodajal jih je tudi svečar in medičar Oroslav Dolenc na Wolfovi ulici v Ljubljani, ki je v enem letu prodal po 500 Mickinih končnic. Njene končnice so krošnjarji ponujali tudi na tržnici v Kranju: "Končnice so razpostavili kar po tleh, da si jih je čebelar lahko ogledal in izbral po meri in 'mavu'".

Z razvojem industrijske družbe je začela ljudska umetnost počasi zamirati in z njo tudi poslikava panjskih končnic. Zanimiva je misel Vlada Rojca v Slovenskem čebelarju (1938):

[K]akor zapoje labud (labod, op. a.) pred svojo smrtjo najlepšo pesem, tako se je povzpela ljudska umetnost v svojih zadnjih zdihljajih do vrhunca, ki naravnost preseneča … Četudi bi kranjiči ostali, bi ta panoga ljudske umetnosti morala propasti, kajti tedaj /…/ je nosila kal smrti že v sebi. Bolezenske klice pa ji je vcepila splošna kulturna preorientacija, ki je povzročila, da se je odvrnil naš narod od samega sebe ter začel iskati vzorov v tujem importu.

Pripravila: Mojca Šifrer Bulovec

Literatura in viri:

• Makarovič, Gorazd: panjske končnice ljudske slikarske delavnice iz Selc. Loški razgledi, 1962, št. 9, str. 119–125.
• Makarovič, Gorazd: poslikane panjske končnice. Ljubljana, 1961
• Rojec, Vlado: Zakaj so bili kranjiči poslikani. Slovenski čebelar, 1937, št. 12, str. 178–181.
• Bukovec, Avgust: Naše panjske končnice. Slovenski čebelar, 1942, št. 7–8, 67–72.
• Bukovec, Avgust: Naše panjske končnice. Slovenski čebelar, 1942, št. 9–10, 85–90.
• Bukovec, Avgust: Naše panjske končnice. Slovenski čebelar, 1942, št. 11–12, 99–104.