"Izdelava klobukov zahteva veliko izurjenosti"
Le kdo ne pozna škofjeloške tovarne klobukov Šešir? Naša takorekoč edinstvena tovarna je, saj podobne ni v vsej Jugoslaviji. Le Begej iz Zrenjanina ima delček podobne proizvodnje, vendar dolgoletne tradicije, ki je v klobučarstvo pogoj kvalitete, nima. Šešir je prav zavoljo tradicije poznan po kvaliteti svojih izdelkov.
Volčjak, 13. 9. 1983
Že pred drugo svetovno vojno je postala tekstilna industrija, poleg lesnopredelovalne industrije in metalurgije, ena najpomembnejših v Sloveniji. Do leta 1939 je število tekstilnih obratov naraslo na 109 z 20.156 zaposlenimi. Z nastopom druge svetovne vojne so se kaj kmalu pokazale njene posledice za gospodarstvo. Med najhuje prizadetimi je bila prav tekstilna industrija, kamor je sodila tudi škofjeloška tovarna klobukov Šešir. Tovarna, ustanovljena leta 1921, je ob začetku vojne zaposlovala povprečno 214 delavcev. Ob okupaciji Škofje Loke je Šešir postal nemška last z okoli 100 zaposlenimi delavci, ki so poleg klobukov izdelovali copate za nemške lazarete.
S koncem vojne se je pokazala njena glavna posledica v tekstilni industriji – osiromašen tehnološki park, s čimer se je spopadala tudi loška tovarna klobukov. V Šeširju so strojni park začeli obnavljati in zamenjevati leta 1959, do takrat so pa kljub stari opremi vztrajno povečevali proizvodnjo.
Če bi le ljudje vedeli kakšna umetnost je narediti klobuk. Škoda, da so se mašine prodale. Vsi ti stroji so bili namreč unikatni.
Babnik, 5. 8. 2021
Stroji pa niso delovali kar sami od sebe. Ob prenovi strojnega parka je bilo treba poskrbeti tudi za delavce in razmere, v katerih so delali. V ta namen so tekom 60. let prenovili neprimerne ter slabo zračne in osvetljene prostore v tovarni, ob koncu 80. let pa obnovili staro tovarniško poslopje na Spodnjem trgu.
Sloves podjetja, ki izdeluje kakovostne klobuke in tulce, si je tovarna pridelala že pred drugo svetovno vojno ter ga ohranila tudi po njej. Vsa leta delovanja si je prizadevala, da bodo njihova pokrivala pristala v vrhu evropske kvalitete in mode, kar so lahko dosegli le z dobro usposobljenim kadrom.
Izdelava klobukov je posebna veja znotraj tekstilne panoge, zato ni lahko dobiti primernih kadrov. Že izšolani strokovnjaki se morajo v tovarni dodatno izpopolnjevati. Kljub temu so v Šeširju zadnja leta precej izboljšali kvalifikacijsko strukturo zaposlenih. Danes ima podjetje 10 tehnikov. Dva njegova štipendista študirata na ekonomski fakulteti, dva na višji šoli za organizacijo dela, eden pa na višji komercialni šoli.
G., 5. 11. 1969
Delo v tovarni ni bilo lahko, pretežno je šlo za naporno fizično delo, ki je zahtevalo mnoge spretnosti, pravi občutek v rokah ter primerno znanje. Največ zaposlenih je bilo domačinov, ki so pri svojem delu morali biti natančni ter polni dolgoletnih izkušenj. Do potrebnega znanja za posamezne faze dela se ni dalo priti s prebiranjem knjig, saj so bile mnoge operacije skrbno varovana skrivnost, ki se je prenašala z delavca na delavca in ni bila zapisana na papirju.
Skrivnost, s katero se je ovila že takoj na začetku, in zaprtost, ki se je ohranila še do danes, sta vzrok, da se tudi v učbenikih tekstilne stroke o klobučarstvo praktično ne govori.
Berglez, 1967
Da bi mladi delavci lažje dostopali do znanja o klobučarstvu je inženir Ivan Berglez, s pomočjo sodelavcev z različnih oddelkov tovarne Šešir (Janeza Dolinarja, Andreja Franka, Lada Gunčarja, Mira Pinteriča, Vide Podnar, Vere Mlakar in Jožeta Notarja), napisal knjigo Osnove klobučarstva. Delo, ki presega 300 strani, opisuje glavno surovino, bralca popelje skozi vse faze dela, opiše poklicne bolezni in higieno ter naredi pregled razvoja pokrival.
Bernik Peter in Božnar Slavo sta bila mojstra v valjarni, Pinterič pa šef. Potem je bil motorni oddelek, kjer je bila šefinja Podnar Vida. Na vrhu je bil “curiht”, tam se spomnim Franko Andreja in Jazbec Dragota. V barvarni je delal Gunčar Lado, svetovni strokovnjak za barve. Šef laboratorija je bil Ivan Berglez. Ob njiju je bila še Maček Milka. Na vrhu je bil ekspedit, je bila Nada Kašman šefinja, poleg pa še ene pet, šest žensk. Imel smo tudi damski oddelek, kjer je bila Vera Mlakar vodja ter šivalnico, ki jo je vodila Antonija Berglez. Potem sta bila še dva tišlerja, pa naš mehanični oddelek, kjer sta bila poleg mene še Finžgar Franc in Trdina Janez. Nazadnje pa še kurilnica, kjer sta delala Osenar Niko in Rupar Franc.
Babnik, 5. 8. 2021
Tovarna je ob koncu 60. let zaposlovala 250 delavcev. Kot najbolj dinamična leta v razvoju Šeširja pa označujemo 70. leta. Tovarna je odprla tri nove obrate, razširila kolektiv ter začela poslovati z svetovnim izdelovalcem klobukov, italijansko firmo Borsalino. Temu obdobju sledijo težja leta v razvoju. Tekom 80. let je bil Šešir zaradi izgube iranskega in ruskega trga prisiljen v preureditev proizvodnje, iskanje novih trgov ter zmanjšanje števila delavcev. Leta 1983 je to število upadlo na 220 zaposlenih, z letom 1986 pa na 205.
Zaradi sezonske prodaje in nenhnega vlaganja v izboljšave proizvodnje so se plače zaposlenih spreminjale. Za delavce pa je bilo poskrbljeno na druge načine, kot so tople malice, izplačevanje regresov, organizirani prevozi na delo ter sprotno reševanje stanovanjskih problemov.
Šeširjevi klobuki, poznani v vseh večjih modnih središčih zahodne Evrope, so še pridobili ugled leta 1989, ko je tovarna na trg poslala klobuk, kakršnega je nosil ameriški filmski igralec Humphrey Bogart. Tako je časopisje tega leta poročalo o mnogih tujih naročilih in visokem odstotku izvoza v letu prej ter izpraznjenem skladišču tovarne Šešir.
Pripravila: Sara Šifrar Krajnik
Literatura in viri:
- Berglez, Ivan, Osnove klobučarstva. Neobjavljeno monografsko delo. Šešir, Škofja Loka 1967.
- Babnik, Avgust, ustno pričevanje, Škofja Loka 5. 8. 2022.
- b. n. a., Tovarna klobukov “Šešir”. V: Tovariš, leto XI, št. 28, 10. 7. 1955, str. 26.
- b. n. a., Šešir Škofja Loka 1935-1975. Škofja Loka: Tovarna klobukov Šešir, 1975.
- b. n. a., Šešir Škofja Loka 1935-1985. Škofja Loka: Tovarna klobukov Šešir, 1985.
- b. n. a., Sodobni Šešir izvozi dve tretjini pokrival. V: Gorenjski glas, leto XXXVIII, št. 80, 18. 10. 1985, str. 11.
- b. n. .a, Šešir Škofja Loka: Ni vprašanja, ali izvažati ali ne. V: Gorenjski glas, leto XXXIX, št. 71, 19. 9. 1986, str. 17.
- b. n. a., Šešir Škofja Loka: Lahko izbirajo med tujimi kupci. V: Gorenjski glas, leto XLII, št. 1, 6. 1. 1989, str. 9.
- G., I., Predstavljamo vam: Šešir Škofja Loka. V: Glas, leto XXII, št. 84, 5. 11. 1969, str. 3.
- Lorenčič, Aleksander in Prinčič, Jože, Slovenska industrija od nastanka do danes. Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana 2018.
- Rendla, Marta, Kam ploveš standard?. Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana 2018.
- Šifrar Krajnik, Sara, Ohranjanje tradicije v tovarni klobukov Šešir, raziskovalna naloga. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Ljubljana 2018.
- Volčjak, M., Pred srečanjem gorenjskih tekstilcev: Šest zajčjih kož za en klobuk. V: Glas, leto XXXVI, št. 70, 13. 9. 1983, str. 4.
- Volčjak, M., Škofjeloški Šešir ima proizvodnjo za naslednje leto praktično že prodano: V izvoz gredo zdaj vsi klobuki. V: Gorenjski glas, leto XLII, št. 90, 21. 11. 1989, str. 5.