Predavanje kustosinje Biljane Ristić: Društveni utrip na Loškem

V prvi polovici 19. stoletja je država zatirala vsa nacionalna gibanja (tudi nemško) in politična društva, delovanje je dovolila le kulturnim društvom. Ustanavljanje društev in njihovo delovanje sta se sprostila šele v drugi polovici stoletja. Tudi na Slovenskem je v tem času zaživelo delovanje društev, znotraj katerih so ob razmahu narodnega gibanja do izraza vedno bolj prihajala narodnostna in politična vprašanja.

Na Loškem so prva društva začela nastajati v 60. letih 19. stoletja. Ob Narodni čitalnici v Škofji Loki je nekaj časa delovala tudi podružnica ljubljanskega nemškega društva Kazina. Od 70. let pa se društveno življenje še bolj razmahne. Ustanavljala so se strokovna, kulturna, telovadna, bralna, katoliška in izobraževalna društva, ki so združevala ljudi istih interesnih dejavnosti.

Društva so ustanavljala svoje domove, v katerih so se sestajali, prirejali gledališke predstave, predavanja, koncerte in ostale družabne dogodke. Sodelovali so na velikih proslavah in manifestacijah, sprejemali visoke goste, prirejali tombole in srečelove ter se udeleževali večjih cerkvenih praznikov. V sklopu društvenega delovanja so pomemben del predstavljale knjižnice slovenskih tiskov in časopisja, ki so krepile slovensko narodno zavest.

Delovanje vseh društev je bilo v začetku prve svetovne vojne leta 1914 prepovedano.