Sožitje na grajskem vrtu

Razstava v Okroglem stolpu Loškega gradu prikazuje izvajanje projekta Sožitje na grajskem vrtu, v katerem smo se povezali Loški muzej kot vodilni partner, Sožitje – društvo za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju, Občina Škofja Loka in Razvojna agencija Sora, d. o. o., ter ga umešča v kontekst zgodovine vrtnih površin na območju škofjeloškega gradu, ki so skozi čas spreminjale svojo podobo in namen.

Vrt na gradu so od leta 1890 upravljale sestre uršulinke. Še posebej pomembno vlogo je imel v okviru njihove dekliške šole, ki je poudarjala celostno vzgojo, zato je pouk pogosto potekal v lipovem drevoredu, pa tudi sicer so dekleta veliko časa preživljala v naravi.

Po odhodu uršulink v petdesetih letih 20. stoletja se je v prostore gradu naselil Loški muzej in na grajskem vrtu vzpostavil enega prvih muzejev na prostem na Slovenskem, vrt pa je postal tudi priljubljeno sprehajališče in prizorišče dogodkov.

Idejni naslednik pedagoške dejavnosti uršulink na vrtu je grajski zaprti vrt na severovzhodni strani gradu. Zasnovan je bil že leta 2009, v okviru projekta Sožitje na grajskem vrtu pa je bil prenovljen po konservatorsko-restavratorskem načrtu z uporabo tradicionalnih znanj in postopkov ter naravnih materialov. Na njem so varovanci Sožitja – društva za pomoč osebam z motnjo v duševnem razvoju Škofja Loka pod mentorskim vodstvom posadili izbrana zelišča, vrt redno vzdrževali in nato iz posušenih rastlin izdelali milo in papir. Tako so pridobili osnovno vrtnarsko znanje in delovne izkušnje, narejen pa je bil tudi korak k njihovi večji vključenosti v lokalno skupnost.

Skozi projekt je bilo tako vzpostavljeno sodelovanje med Loškim muzejem in društvom Sožitje, grajski vrt pa je postal prostor za izobraževanje, druženje in sodelovanje, skupaj z njim pa bo rasla tudi loška skupnost.