Zakaj smo prestavili odprtje nove stalne zbirke starih knjig?

V Loškem muzeju smo v okviru letošnjega praznovanja Tavčarjevega leta izvedli pester program, s katerim smo na različne načine obeležili 100-letnico smrti politika in pisatelja Ivana Tavčarja. Načrtovali smo, da bo osrednji in zaključni dogodek decembrsko odprtje nove stalne zbirke starih knjig iz knjižnice Ivana in Franje Tavčar, vendar so imele stare knjige svoje načrte.

Kakšne, vam bomo razkrili na predstavitvi preventivnih postopkov in potrebnih restavratorsko-konservatorskih posegov. Skrbnica zbirke in kustosinja pedagoginja dr. Simona Žvanut in muzejska strokovna sodelavka mag. Blanka Avguštin Florjanovič, konservatorsko-restavratorska svetnica pri Arhivu Republike Slovenije, vam bosta predstavili proces dela na zbirki in načrte za njeno prihodnost. Skupaj bomo odkrivali dragocene materiale npr. pergamentno vezavo, vezave v brokat papirju, polusnjene vezave z ročno izdelanim marmoriranim papirjem ali še starejšim kleister marmorjem, vezavo v galunski svinjski koži s slepimi odtisi, zlate obreze in še več. Čeprav je pregledovanje še v teku, smo že detektirali vezave, ki jih lahko štejemo med zelo redke primere v našem prostoru. Pridružil se nam bo tudi Matija Hiršenfelder, ki bo predstavil načrtovanje in izdelavo lesene opreme za novo stalno zbirko starih knjig.

Vabljeni!

Blanka Avguštin Florjanovič deluje kot konservatorsko-restavratorska svetnica v Centru za konserviranje-restavriranje knjig, papirja in pergamenta pri Arhivu Republike Slovenije. Svojo osnovno izobrazbo grafičarke je nadaljevala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 2002 diplomirala iz smeri bibliotekarstva in knjigarstva. Študij je nadaljevala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2011 magistrirala z naslovom: Minimalni posegi na srednjeveških vezavah. Poleg formalnega izobraževanja doma se je na področju srednjeveških vezav od leta 1997 do 2010 vzporedno izobraževala tudi pri prof. dr. Christopherju Clarksonu iz Oxforda. Najstarejše vezave jo vodijo v sodelovanje z najrazličnejšimi strokovnjaki po svetu.
Od leta 2003 svoje znanje individualno in v obliki tečajev uspešno predaja domačim in tujim restavratorjem-konservatorjem, kot tudi študentom evropskega programa Erasmus.
Je aktivna članica Društva restavratorjev Slovenije in članica Arhivskega društva Slovenije.
Leta 2011 ji je stanovsko društvo konservatorjev-restavratorjev podelilo priznanje Mirka Šubica za opravljena konservatorsko-restavratorska dela na Dalmatinovi Bibliji.


Matija Hiršenfelder se ukvarja z restavriranjem in repliciranjem stavbnega pohištva, z izdelki domače in umetnostne obrti ter izdelavo mizarskih izdelkov po naročilu. Po zaključeni poklicni smeri modelni mizar je bil 10 let zaposlen v tovarni Litostroj in ob delu zaključil še lesno tehnično šolo v Škofji Loki. Občasno je delal tudi v gledališkem ateljeju, kot izdelovalec rekvizitov za gledališče in opero. Od leta 2000 deluje kot samostojni podjetnik ter mentor domačim in tujim študentom, izdelke domače obrti pa razstavlja v lokalnem in mednarodnem prostoru. Med drugim je izdelal opremo za kapucinsko knjižnico v Škofji Loki, ki velja za eno najdragocenejših knjižnic v Sloveniji. Za delo v domači in umetnostni obrti je leta 2010 dobil priznanje za posebne rokodelska dosežke Zlata vitica, ki ga podeljuje Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije.