Postopek izdelave klobukov se je začel z mehčanjem in obdelavo kož v kožarni. Po uspešnem mehčanju so delavke kože obrnile in jih 'zaprle' na drugo stran. Sledilo je odpiranje in raztegovanje. Foto: Tone Mlakar, fototeka Loškega muzejaDlako so v naslednji fazi skrtačili in pregledali. Brez vode (na suho) je bilo treba od dlake ločiti mast, šibre in/ali strjeno kri. Nato so dlako strigli, da je bila vsa enako dolga. Foto: Avgust Blaznik, fototeka Loškega muzejaDlako so preparirali za nadaljnjo obravnavo. Temu postopku se je reklo čimžanje – dlaka se je v mešanici vode in (strupenih) kemikalij sprijela s kožo. Nato so jo posušili. Foto: Biljana Ristić, fototeka Loškega muzejaV naslednjem koraku so dlako v grobem odstranili od kože in jo razrezali. To delo je bilo nevarno, ker je lahko stroj, ki dlako reže, pri najmanjši nepazljivosti odrezal tudi kak prst. Foto: Avgust Blaznik, fototeka Loškega muzejaPreparirano in razrezano dlako so nato razpihali s pomočjo t. i. plozarce ali ploz mašine. Postopek razpihovanja so ponovili šestkrat. Foto: Fototeka Loškega muzejaKo je bila dlaka razpihana, so jo stehtali in transportirali do valjarne. Foto: Biljana Ristić, fototeka Loškega muzejaV valjarni so dlako različne kvalitete dali v boben za mešanje dlake. Premešano dlako so nato spet vstavili v trgalni volk, ki je dlako dodatno premešal in zrahljal. Foto: Sara Šifrar Krajnik, fototeka Loškega muzejaPremešano in zrahljano dlako so ponovno vstavili v pihalni stroj (detajl na fotografiji) in jo natančno očistili. Sledilo je ponovno tehtanje. Foto: Avgust Blaznik, fototeka Loškega muzejaPostopek t. i. fahanja na phalnem stroju je omogočil, da se je dlaka enakomerno zalepila na vrtljive zvonce. Foto: Fototeka Loškega muzejaFahanju je sledilo filcanje, pri čemer gre za postopke prepogibanja in obračanja. Lahko se je delalo ročno (na fotografiji) ali strojno. Krpe iz debele flanele so delavke najprej namočile v mrzlo vodo, nato pa jih položile na vročo ploščo. Zaradi dela z vrelo vodo so mnoge dobile mehurje. Foto: Fototeka Loškega muzejaPo pregledu kvalitete tulcev je sledilo t. i. valkanje oziroma valjanje. S tem so dosegli želeno obliko in primerno velikost tulca. Foto: Avgust Blaznik, fototeka Loškega muzejaKer so se pri valkanju uporabljale voda in kisline, je bilo treba zvalkane tulce posušiti v sušilnih komorah. Foto: Biljana Ristić, fototeka Loškega muzejaTulce so nato v barvarni pobarvali v eno od 30 možnih barv. Eno skupino tulcev so v barvo namakali 20 minut. Foto: Avgust Blaznik, fototeka Loškega muzejaKo so se tulci posušili, je sledilo strojno raztegovanje oglavja. Oglavje se je tako enakomerno raztegnilo in pripravilo za nadaljnje oblikovanje. Foto: Sašo Kočevar, fototeka Loškega muzejaV fazi ročnega ali strojnega oblikovanja je klobuk dobival končno podobo. Foto: Fototeka Loškega muzejaPrvemu oblikovanju je sledilo vlečenje okrajev. Foto: Sara Šifrar Krajnik, fototeka Loškega muzejaKo so bili okraji razvlečeni, je sledilo vlečenje glave, ki je bilo lahko strojno (stroj na fotografiji) ali ročno. Pri vlečenju je tulec dobil želeno velikost. Sledilo je še mokro oblikovanje in centrifugiranje. Foto: Biljana Ristić, fototeka Loškega muzejaTako pripravljene klobuke so poslali v šivalnico, kjer so jih opremili z našitki in jim prišili znojnice. Zadnja faza pri dodelavi klobuka je bila krtačenje in čiščenje oziroma t. i. bižoniranje. Foto: Biljana Ristić, fototeka Loškega muzeja
Prijavite se na Novičnik
Novice in dogodki Loškega muzeja direktno v Vaš e-predalnik!