Galerijski list Simon Mlakar: To je naše vesolje

Simon Mlakar: To je naše vesolje
Galerija Ivana Groharja, 21. 7.–12. 9. 2021

Kustos razstave: Boštjan Soklič

V Galeriji Ivana Groharja se je s svojo najnovejšo prostorsko instalacijo, konceptualno zasnovano za obstoječi galerijski prostor, predstavil vsestranski likovni ustvarjalec in član Združenja umetnikov Škofja Loka Simon Mlakar. Razstava je ponudila vizualizacijo poglobljenih razmišljanj o nastanku vesolja, kakršnega poznamo, ter individualno interpretacijo vzpona (ter možnega zatona) naše galaksije, in z njo vred tudi naše civilizacije, katere pojavnost je v neskončnem kozmičnem prostoru najbrž povsem zanemarljiva ali pa tudi ne.

V prvem galerijskem prostoru Mlakar obravnava civilizacijski okvir homo sapiensa, na katerem se odvija človeška komedija. S prepoznavno motiviko nas sooča na samolepilni foliji, ki pokriva eno od daljših sten galerije. Monumentalna podoba v dekorativni formaciji pomeni nadaljevanje raziskovanja umetniku večno vznemirljive tematike, povezane s simboli, ki so si jih različne ideologije prisvojile v preteklosti, le da tokrat Mlakar (za razliko od rožne inštalacije v atriju ZDSLU leta 2005) svoj koncept razvija prek podobe našega (mikro)vesolja, stkanega iz prepoznavnih obeležij dveh svetovnih verstev in totalitarnega sistema (komunizma), tematizira mehanizme in sprevrženost državnih in verskih institucij, ki prastare simbole izrabljajo za dosego svojih političnih ciljev. Mlakar na svoj značilen, rahlo humoren in lahkoten način pojasnjuje podobnosti med (na videz) različnimi religioznimi govoricami in simboli, iztrganimi iz krščanskega in tudi drugih, bolj eksotičnih kontekstov, prilagojenih potrebam obstoječih sistemov.

Drugi del Mlakarjeve razstave To je naše vesolje je poskus predstavitve našega vesolja v prostoru in času s pomočjo logično-znanstvene posledičnosti na izčiščen umetniško konceptualni način, ki postavlja gledalca v drugačen odnos do stvari. Drugi prostor je potopljen v črnino, prebodeno s svetlečo točko, ki si jo lahko razlagamo na več načinov: kot središče naše galaksije, kot skoncentrirano svetlobo – ostalino iz prve faze nastanka vesolja. Lahko jo imamo za izhodišče vseh galaksij, ki se od nastanka celotnega vesolja od nje odmikajo. Morda je nič, ki hkrati predstavlja neskončnost, morda pa gre za "svetlobo", ki zaznamuje dinamiko prihoda stvari v bivanje tako v Stari zavezi kot v drugih svetih knjigah starih kultur in civilizacij.