Jagode za oči

Pri pregledovanju gradiva sem naletela na zanimiv članek dr. Rudolfa Andrejke: Star kmečki inventar iz 18. stoletja. V njem predstavi in objavi popis zapuščinskega inventarja Janeza Kalana, posestnika in gostilničarja iz Selc, iz leta 1723. Popis inventarja med drugim omenja, da od nakita: “… nič takega ni; je pa ena zaponka z 11 koralami, jagode za oči imenovana.” Dr. Rudolfa Andrejko so omenjene jagode za oči tako pritegnile, da se je napotil h Kalanovim in povprašal po njih. Tedanja posestnica Kalanove hiše Urša Semen, poročena Bešter, se jih je še dobro spominjala in povedala, da so si jih pri njih izposojali ljudje iz cele Selške doline. Tisti, ki je imel težave z očmi, si jih je ponoči ali pa toliko časa, dokler je ležal, obesil okoli vratu. Ko je vstal, jih je snel in položil v skledo z vodo. “In kdor je nosil te jagode le enkrat, v trdi veri, mu gotovo pomagajo zoper bolezni na očeh, in sicer tako, da ga ne bodo nikoli več bolele oči.” Te jagode za zdravljene oči so uporabljali do okoli leta 1900. Od 11 jagod so se ohranile le tri - ena je iz ahata, druga iz japisa, tretja iz brušenega stekla. Dr. Rudolf Andrejka je v njih prepoznal pomembno kulturno dediščino, zato jih je odnesel v tedanji Etnografski muzej, danes Slovenski etnografski muzej, kjer jih hranijo še danes.

To je bila prva, do sedaj znana, omemba ogrlice z zdravilnim učinkom v Sloveniji. Danes lahko to primerjamo z alternativno vejo medicine, imenovano kristaloterapija, ki jo sprejemamo kot novost od zunaj, čeprav je pri nas že imela tradicijo, ki pa je bila žal, vsaj za nekaj časa bolj ali manj prekinjena.

Pripravila: Mojca Šifrer Bulovec

Literatura:

Mojca Šifrer Bulovec, Jagode za oči. Loški razgledi, 55/2008, str. 322-323.