Judov poljub

Podoba Judov poljub je kopija freske iz cerkve Marijinega oznanjenja v Crngrobu.

Izdelavo kopije na hrastovi deski (36,5 x 30 cm) je v drugi polovici 30. let prejšnjega stoletja naročil dr. Janez Veider, tedanji starološki kaplan, predvidoma naj bi jo preslikal akademski slikar Ivan Čargo. Dr. Veider je 15. 9. 1937 Muzejskemu društvu Škofja Loka podaril tri kopije fresk iz Crngroba (Sv. Jožef, Sv. Katarina in Judov poljub). V knjigi MD KDMP je slika Judov poljub vpisana pod številko 29, med potrdili Muzejskega društva pa je navedena z oznako P/MD-I./10.

Originalno fresko v tipičnem gotskem stilu, po kateri je povzet motiv, je naslikal neznani, po vsej verjetnosti furlanski mojster v prvem desetletju 15. stoletja. Nahaja se na severni steni cerkvene ladje v Crngrobu tik nad Marijinim ciklom in je delno uničena zaradi prebijanja okenske odprtine. Freska po načinu poslikave in slogovnih usmeritvah obuja spomine na dela italijanskega slikarja Giotta, ki je glavni vir za številne furlanske freske na slovenskih tleh. Freska je med najstarejšimi primerki furlanske smeri zidnega slikarstva pri nas.

Juda so imeli dolga stoletja za ovaduha, ki je izdal Jezusa, in judeštvo je pomenilo izdajo. V Svetem pismu je Juda Iškarjot tisti učenec, ki je Jezusa izdal s tem, da ga je pokazal rimskim vojakom, ki so ga prišli prijet v vrt Getsemani. V evangeliju po Mateju o tem piše takole: "Njegov izdajalec pa jim je bil dal znamenje: ‚Kogar bom poljubil, tisti je, njega primite!’ In takoj je stopil k Jezusu in rekel: ‚Pozdravljen, Učenik!’ in ga poljubil." 

Dr. Janez Veider, zbiralec umetnin, starin in knjig, je avtor več publikacij iz umetnostne zgodovine. Bil je tudi član pripravljalnega odbora za ustanovitev Loškega muzeja in Muzejskega društva ter prvi donator muzealij. 

Rodil se je leta1896 v Mengšu, gimnazijo je obiskoval v Kranju, teologijo pa je študiral v Briksnu in Ljubljani. Med letoma 1927 in 1930 je bil kaplan v Škofji Loki, med letoma 1931 in 1936 pa je služboval kot župnik v Stari Loki. V letih, ki jih je preživel v Škofji Loki, je intenzivno raziskoval umetnost škofjeloškega ozemlja. Je avtor prvega umetnostnozgodovinskega vodnika po Crngrobu, rokopis njegove študije Umetnostnozgodovinska topografija starološke dekanije pa je bil med vojno uničen.

Leta 1945 je na Filozofski fakulteti diplomiral iz umetnostne zgodovine pri prof. Francetu Steletu, leto kasneje pa še doktoriral z disertacijo Stara ljubljanska stolnica (izšla 1947). Na Teološki fakulteti je med 1945 in 1949 predaval krščansko umetnost. Leta 1955 se je še enkrat vrnil v Škofjo Loko kot upravitelj župnije Stara Loka. Umrl je v Ljubljani leta 1964.

 

Pripravil: Boštjan Soklič