Keramika z arheološkega najdišča Bukovščica
O najdišču
Leta 2011 so na območju predvidene gradnje stanovanjske hiše na Bukovščici 17 v Selški dolini potekale predhodne arheološke raziskave pod vodstvom Judite Lux z ZVKDS OE Kranj. Arheološko območje Laško (EŠD 12117), h kateremu sodi tudi naselje Bukovščica, je razglašeno kot dediščina zaradi imena zaselka Laško, ki naj bi pričalo o antični poselitvi in nakazovalo na potencialno arheološko najdišče. Ime Laško je izpeljano iz imena Vlah, Vlahi. S tem imenom so novi prišleki Slovani po naselitvi na Balkanskem polotoku poimenovali staroselsko romanizirano prebivalstvo.
Izkopano območje je bilo veliko 210 m2 in je deloma segalo na vznožje vzpetine, južni del pa je bil na nekoliko bolj izravnanem terenu. Osnovno stratigrafsko sekvenco najdišča lahko v kronološkem smislu razdelimo na več faz: I. fazo predstavlja geološka osnova, II. fazo plasti antropogenega nastanka, III. fazo novoveški ter recentni vkopi in zasutja, zadnjo, IV. fazo pa plast humusa oz. ruše. Dokumentirali smo dve odpadni jami, vkop za temelje objekta in skupine kamenja, ki bi lahko predstavljale ostanke temeljev objekta.
O keramičnem gradivu
Keramično gradivo obsega lonce, sklede, krožnike, pokrovke, dele grelnih teles – pečnice, sestavne dele lončenih peči – in svetilke oziroma lojenke. Niti ena posoda ni bila ohranjena v celoti. V okviru poizkopavalne obdelave gradiva nam je uspelo v celoti rekonstruirati 15 posod.
Med keramičnim gradivom prevladuje sivočrna kuhinjska oziroma ognjiščna keramika, in sicer skupno 17.932 fragmentov; 227 je fragmentov svetle neglazirane keramike. Glazirana keramika je z 2.867 fragmenti zastopana v različnih barvnih glazurah, in sicer prevladuje zelena, sledita pa ji rjava in rumena. 11 fragmentov je bele emajlirane keramike, 32 fragmentov je slikane glazirane keramike.
Sivočrna kuhinjska keramika, ki se je uporabljala za pripravo ter shranjevanje hrane in tekočin, je v nekaterih primerih tudi okrašena s tehniko vrezovanja, vtiskovanja in apliciranja. Med keramičnim gradivom srečamo tudi namizno posodje. Njegovo uporabo povezujemo s serviranjem že pripravljene hrane in njenim uživanjem. Servirna funkcija naj bi bila primarna za tovrstno posodje in iz tega izhaja tudi dejstvo, da je bila površina namiznega posodja dodatno obdelana in praviloma okrašena. Slikana keramika je krašena s tehniko podglazurne poslikave, motivika pa je floristična in geometrijska.
Keramični fragmenti so bili najdeni v različnih plasteh skupaj s preostalim časovno neopredeljivim gradivom, na primer odlomki živalskih kosti, železnimi žeblji, nekaj bronastimi gumbi, odlomki stekla itd. Keramičnega gradiva, ki izhaja pretežno iz obeh odpadnih jam, se ne da natančneje časovno opredeliti, saj gre za nabor keramičnega posodja, ki se je uporabljalo skozi stoletja v kuhinjah vseh slojev prebivalstva. Zelo na splošno ga lahko umestimo v čas med 17. in začetkom 20. stoletja.
Na vprašanje, zakaj in kako se je ob stanovanjski hiši v Bukovščici nabral tako obsežen odpad keramičnega posodja, je zelo težko odgovoriti. Ob predpostavki, da je šlo za navaden hišni odpad, bi se moral ta nabirati skozi zelo dolgo časovno obdobje. Vsekakor bi tako velike količine odpadnega keramičnega gradiva prej povezali s preteklo obrtno dejavnostjo v povezavi z gostinstvom kot pa navadnim hišnim odpadom, čeprav za potrditev tovrstne hipoteze za zdaj nimamo zadostnih dokazov.
Avtorja besedila: Mirjam Jezeršek, Jože Štukl, december 2022
