Kult cesarja Franca Jožefa I.

Uradni portret cesarja Franca Jožefa I. Franc Jožef je bil avstrijski cesar, ki je monarhiji vladal 68 let. Rojen je bil 18. avgusta 1830. V letu 1848 je prevzel habsburški prestol od strica Ferdinanda I. Leta 1854 se je poročil z bavarsko princeso Elizabeto (Sisi) in v zakonu sta imela tri hčere in sina. Franc Jožef I. je umrl 21. novembra 1916.
Uradni portret cesarja Franca Jožefa I. Franc Jožef je bil avstrijski cesar, ki je monarhiji vladal 68 let. Rojen je bil 18. avgusta 1830. V letu 1848 je prevzel habsburški prestol od strica Ferdinanda I. Leta 1854 se je poročil z bavarsko princeso Elizabeto (Sisi) in v zakonu sta imela tri hčere in sina. Franc Jožef I. je umrl 21. novembra 1916.

Že pred dobo cesarja Franca Jožefa I. je bilo prebivalstvo monarhije različno naklonjeno avstrijskim dinastičnim vladarjem, nekaterim bolj, spet drugim manj. V 18. stoletju je bila med ljudmi precej priljubljena cesarica Marija Terezija. V času vladanja Franca Jožefa I. pa je čaščenje in opevanje njegovega življenja in dela preraslo v pravi kult cesarja. K temu so pripomogli predvsem njegovi skrbno načrtovani obiski posameznih dežel monarhije po novozgrajeni železniški progi in nenazadnje tisk.

Ob cesarjevih osebnih praznikih in jubilejih vladanja so izhajale posebne knjižne izdaje z njegovim življenjepisom. Časopisi so posebej natančno poročali o praznovanjih godov, rojstnih dni in obletnicah porok cesarja in cesarice ter o njegovih obiskih slovenskih dežel. Novice, Slovenec, Slovenski narod in Zgodnja Danica so ob teh priložnostih izhajali v slavnostni izdaji, opremljeni s pesnitvami, posvečenimi cesarju ali cesarici, ki so jih ob tovrstnih priložnostih napisali slovenski avtorji in avtorice, ali z natančnimi poročili o posameznih krajih, ki jih je cesar obiskal, kdo ga je sprejel, kako velika množica ga je pričakala ipd.

Obletnice vladanja so se praznovale 2. decembra, ko je bil Franc Jožef kronan v nadškofijski palači v Olomucu na Češkem. Poleg rojstnih dni (18. 8.) se je praznovalo tudi njegov god (4. 10.) ter osebne praznike cesarice Elizabete in ostalih družinskih članov.

Cesar je predstavljal povezovalni element večnarodne monarhije. Zakonsko je bilo prepovedano in kaznovano javno govorjenje zoper monarhijo, cesarja in druge člane dinastije.

Cesar Franc Jožef I., konec 19./začetek 20. stoletja, razglednica

Jubilejne knjižne izdaje ob obletnicah cesarja Franca Jožefa I.

Posebne izdaje časopisov ob cesarjevih praznikih ali obiskih slovenskih dežel.

Praznovanje obletnic vladanja cesarja

Podobno kakor v drugih krajih so tudi v Škofji Loki in njeni okolici obeleževali pomembnejše dogodke v zvezi z dinastijo in cesarjem.

Ko je Franc Jožef I. leta 1888 praznoval 40-letnico vladanja, so loški odborniki predlagali, da bi preimenovali Kapucinski most v Most Frana Josipa. Kranjsko glavarstvo je poslalo privolitev o preimenovanju in mestne oblasti so dale izdelati ploščo iz višnjevega marmorja s pozlačenim napisom. Plošča je bila po propadu monarhije leta 1918 odstranjena in danes ni več ohranjena. 

Leta 1898 je Škofja Loka ponovno praznovala. Ob 50-letnici vladanja cesarja Franca Jožefa so bile s hiš v mestu obešene zastave, “med avstrijskimi orli tudi naše belo-plavo-rdeče trobojnice”, vse ulice in trgi so bili od sedme do devete ure zvečer osvetljeni z električno javno razsvetljavo in z bližnjega hriba Kamnitnik so zadoneli topovski streli.

Most cesarja Franca Jožefa I. v Škofji Loki, konec 19./začetek 20. stoletja.

Slava cesarju med šolsko mladino

Eden temeljnih gradnikov šolske vzgoje je bilo tudi javno izražanje pripadnosti šolske mladine avstrijskemu dvoru. Na dan obhajanja obletnice se je šolska mladina običajno udeležila maše, nato pa je sledila slavnost, na katero so povabili pomembne prosvetne in kulturne delavce.

Ob obletnici cesarjevega obiska Kranjske in Štajerske leta 1883 je loška deška šola leta 1884 pripravila svečanost. Šolska mladina se je pod šolskim praporom najprej udeležila maše v cerkvi sv. Jakoba. Po maši so zapeli himno in vsak razred je pripravil slavnostni govor. Nato je okrožni glavar Josef Merk najboljšim učencem podelil spominske medalje.

Kronika uršulinskega dekliškega zavoda v Škofji Loki v šolskem letu 1914/1915 navaja: “Dne 2. decembra pa je šola izredno slovesno praznovala šestinšestdesetletnico vladanja Njega Veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa I. Zjutraj ob osmih je bila šolska sv. maša, pri kateri so pele učenke. Pred sv. mašo je večina učenk pristopila k mizi Gospodovi in darovala so obhajilo za ljubljenega vladarja. Popoldne pa je bila otroška molitev in ura za blagor domovine in slavno zmago našega orožja, katere se je mladina polnoštevilno udeležila. Kako lepo se je glasila skupina molitev nedolžnih src in ubrano petje več sto otroških grl. Gotovo je otroška molitev prodrla oblake in izprosila sivemu vladarju bogatih milosti. Domovini pa posebno božje varstvo. 'Navdušeni Bog ohrani' je zaključil lepo slovesnost.”

Reklama za loški uršulinski samostan in vzgojni zavod, okrog 1900.

Vojna leta in slovo od “očeta narodov”

V letih prve svetovne vojne so bile mestne oblasti obvezane poleg manifestacij ob velikih cesarjevih praznikih pripravljati tudi proslave ob zmagah avstrijskih vojakov v posameznih bitkah. Ministrstvo za notranje zadeve je 17. avgusta 1916 izdalo ukaz, da se morajo za dinastično zvestobo, državno ali deželno pripadnost uporabljati belo-rdeče, črno-rumene zastave in zastave v deželnih barvah.

Cesarja je slavilo mlado in staro vse do njegove smrti 21. novembra leta 1916, ko je Kranjsko zajela velika žalost. Časopisi so hiteli poročat o cesarjevi slavi, življenju in dosežkih.

Pogreb cesarja Franca Jožefa I., november 1916.