Bogomila Krvina

Bogomila Krvina (1938–2014) <em>Foto: zasebni arhiv</em>
Bogomila Krvina (1938–2014) Foto: zasebni arhiv
Učiteljica Bogomila Krvina z učenci. OŠ Peter Kavčič, okoli 1970. <em>Foto: zasebni arhiv</em>
Učiteljica Bogomila Krvina z učenci. OŠ Peter Kavčič, okoli 1970. Foto: zasebni arhiv

BOGOMILA KRVINA (1938–2014), učiteljica, od 1985 do 1992 ravnateljica OŠ Ivana Groharja Škofja Loka.

“Biti učiteljica, to je bila moja želja že od drugega razreda naprej. Večkrat sem razmišljala, od kod meni ta želja. Posebnih vzornikov v tem času še nisem imela. Postati učiteljica! Sledila sem temu cilju in ga dosegla.”

Po domače je bila poznana kot Jurjeva Bogica iz Gorenje vasi v Poljanski dolini. Rodila se je v Bački Palanki v Srbiji, kjer je oče delal kot geometer. V družini je bil tudi starejši brat Pavle, a je kmalu po porodu umrl; tako je odraščala kot “razvajena edinka” – kot je zase dejala. Ko se je začela 2. svetovna vojna, se je družina vrnila v Škofjo Loko.

Po vojni so se preselili v Gorenjo vas. Maja 1945 je vstopila v prvi razred Državne mešane osnovne šole na Trati. Šolanje je nadaljevala na ljubljanskem učiteljišču, kjer se je srečala z ideologijo povojnega časa.

“Naenkrat, ne vem, kdo nam je v šoli rekel, da ne smemo več hoditi k maši, če hočemo biti učiteljice. To je bilo leta 1951, šest let po koncu vojne. Dve sošolki sta zaradi tega zapustili učiteljišče. Hudo je bilo, ko sem morala povedati mami. Vedela sem, da bo trpela ob tem. Pa ni bilo tako hudo. Mama je razumela.”

Po maturi 1957 se je zaposlila na OŠ Škofja Loka, kjer je ostala tri leta. Iz Škofje Loke jo je službena pot za tri leta vodila na OŠ Staneta Žagarja Kranj, od tam pa na OŠ dr. Jožeta Potrča v Ljubljano.

V tem času (1964) so v Ljubljani na Pedagoški akademiji odprli Oddelek za razredni pouk. Ker je imela opravljenih 5 letnikov učiteljišča, se je smela vpisati v 2. letnik.

1967 se je vrnila v Škofjo Loko ter hkrati začela s študijem pedagogike na Filozofski fakulteti v Ljubljani, a ga je kasneje opustila.

Ponovnih začetkov na škofjeloški šoli se spominja:

“Pomočnica ravnatelja je takoj na začetku zahtevala, da smo v odmorih ves čas pri učencih, da so ves čas pod nadzorom. Ubogala sem. Toda opažati sem začela, da sem začela svoj odnos do učencev spreminjati. Postajala sem tečna, zoprna in včasih celo zadirčna, pa tudi bila sem drugačna, slabše volje. Sklep: treba se je vsaj za kakih deset minut umakniti in se ohladiti.”

Od 1981 do 1985 je bila sama pomočnica ravnatelja in ko je bila 25. junija 1985 ustanovljena OŠ Ivana Groharja, je postala njena prva ravnateljica.

Ob upokojitvi je zapisala: “OŠ Ivana Groharja – MOJ PRVI DOM!”

________

Besedilo je bilo pripravljeno v okviru delovanja študijskega krožka Ločanke. Udeleženka krožka, Helena Matičič Hostnik, je marca leta 2017 raziskala in predstavila dve učiteljici: Julijo Bernik in Bogomilo Krvino. Raziskava je bila predstavljena tudi v okviru manjše razstave Muzejska vitrina na hodniku Loškega muzeja.