Katarina Čadež

Moja mama se je rodila v kmečki družini v Vinharjah nad Poljanami. Bila je bleda in suha, zato za kmečko delo ni bila najbolj primerna. Ko je bila majhna, je pazila na mlajšega bratca in sestro, kasneje pa je skrbela za ogenj in pomagala v kuhinji. 

V šolo je začela hoditi v Poljane leta 1919 - peš, brez čevljev, brez spodnjic, samo v dolgi obleki in pozimi ji je mama dala volnen plet, da se je ogrnila preko ramen, stopala pa si je zavila v krpo. Kasneje so tudi pri njih doma poleg krojača enkrat na leto naročili čevljarja na dom in so počasi tudi otroci dobili čevlje. 

Pred šolo je bila železna ograja in pozimi so otroci nanjo pritiskali jezike, da so se jim prilepili in se jim je povrhnjica odtrgala od jezika. V šolo je hodila zelo rada, 4 leta, potem pa še 2 leti v ponavljalno enkrat tedensko, da ni pozabila brati in pisati. Imela je neverjetno lepo pisavo in bila je vse življenje tudi zelo vedoželjna, čeprav ni veliko brala, ker je vse dni in veliko noči šivala. Učila se je najprej od moža, potem pa od nas otrok, saj je šivala v kuhinji, kjer smo me delale domače naloge in smo se veliko pogovarjale. 

Pri štirinajstih letih (1926) je ata določil, da se je šla v Škofjo Loko učit za šiviljo - v Puštal k Poličarjevim. Tam so jo imeli zelo radi, ker je bila delovna in ubogljiva. Prvič je videla, da ženske nosijo spodnje hlače, ki so jih za loško gospodo šivali iz batista ali šifona in na roko vezle različne okraske. Dovolili so ji, da si je tudi sama sešila spodnje hlače. 

Enkrato so jo peljali celo v kino, kar pa se ni najbolje izšlo, saj je po koncu predstave hotela stopiti čez klop pred seboj in stopila enemu gospodu naravnost v žep. Bilo ji je tako nerodno, da je zardela še po 30 letih, ko mi je to pripovedovala. Pri Poličarjevih se je naučila zelo dobro šivati in bila nato vse življenje cenjena šivilja, svoje znanje pa je prenesla tudi na vse štiri hčerke. 

_______

Besedilo je v okviru študijskega krožka Ločanke pripravila Marta Satler, in nam daje vpogled v vsakdanje življenje žensk v okolici Škofje Loke v začetku 20. stoletja.