Marija Kalan

Marija Kalan, kustosinja pedagoginja, muzejska bibliotekarka

Marija Kalan se je rodila leta 1955, osnovno in srednjo šolo je obiskovala v domačem kraju, Škofji Loki. Študirala je na Filozofski fakulteti v Ljubljani in leta 1979 diplomirala iz umetnostne zgodovine in zgodovine. Še istega leta se je kot kustosinja pedagoginja zaposlila v Loškem muzeju v Škofji Loki, kjer je delala do upokojitve septembra 2019.

V štiridesetih letih dela na pedagoškem in andragoškem področju ter vodenja muzejske knjižnice je zasnovala številne programe za obiskovalce – od vodstev, učnih ur in delavnic ter ob tem nenehno skrbela za uvajanje in izobraževanje vodičev. Pedagoške programe je zasnovala večstopenjsko (tako za najmlajše, za razredno in predmetno stopnjo osnovnih šol ter srednješolce). Skozi desetletja dela v muzeju je vzpostavila tesne stike z bližnjimi in okoliškimi šolami, za katere je skupaj z ostalimi kustosi muzeja snovala programe, ki so se navezovali na učno snov.

V povezavi z drugimi muzeji je organizirala tudi gostovanje nekaj didaktičnih razstav v Loškem muzeju, kot so Kelti na Slovenskem (razstava Narodnega muzeja Slovenije), Pripoved o prazgodovinski hiši (Narodni muzej Slovenije), Nevidne strani vidne umetnosti (Narodna galerija). Leta 1996 je tudi sama pripravila razstavo otroških risb z naslovom Grajske zgodbe.

V 80. letih je začela pripravljati in uvajati zgodovinske učne ure, za katere je pripravila tudi spremljajoče učne liste, ki so jih učenci izpolnjevali. V 90. letih je tovrstne programe izpopolnila z novimi temami in jih prilagodila razredni in predmetni stopnji osnovnih šol. Zasnovala je zgibanko za barvanje, izrezovanje in sestavljanje oblačil narodne noše ter pripravila učne liste s področja etnologije in arheologije (Loško gospostvo, Mesto, Gradovi, Cehi, Loški rojaki, Kalanovo pohištvo, Življenje kmeta in meščana pred industrializacijo, Oblačila v preteklosti, Križanka 1. in 2., Pregled poselitve v arheoloških obdobjih na Škofjeloškem, Par v praznični noši iz druge polovice 19. stoletja, Pisana Loka – publikacija za otroke Zgornji stolp na Kranclju).

V 90. letih je zasnovala tudi program za naše najmlajše obiskovalce, predšolske otroke. Program Gal v muzeju je vključeval ogled likovnih del v muzeju, nato pa so otroci sami narisali poljubno umetniško delo. Leta 1996 je na novo zasnovala program z naslovom Skriti zaklad, s pomočjo katerega so učenci spoznavali kulturne in zgodovinske znamenitosti starega mestnega jedra. V istem letu je še dodatno razvila predvsem različne likovne delavnice, na katerih so otroci in učenci ob upodabljanju kulturno-zgodovinskih predmetov v muzeju spoznavali razne likovne tehnike. Ob vseh rednih pedagoških programih je ob občasnih razstavah, ki so potekale v muzeju, snovala tudi tematske delavnice.

Ko je leta 1989 muzej praznoval 50-letnico ustanovitve, je Marija s svojim prizadevnim delom pripomogla k ureditvi prostora v pritličju Okroglega stolpa, ki je bil namenjen za ogled različnih videovsebin. Leta 1997 je bila v drugem nadstropju Okroglega stolpa odprta sodobno opremljena pedagoška soba, v kateri so se otroci lahko udeleževali muzejskih delavnic.

S svojimi pedagoškimi programi je muzej sodeloval tudi pri pripravi poletnih počitniških dejavnosti za otroke (v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine), pri različnih kulturnih dnevih (Ta veseli dan kulture, Poletna muzejska noč, Prešernov dan, Dnevi evropske kulturne dediščine, Teden družine itd.) in na srednjeveških dnevih Škofje Loke, imenovanih Venerina pot (kasneje Historial).

Leta 2008, ko se je muzej povezal z Univerzo za tretje življenjsko obdobje v Škofji Loki, je Marija prevzela koordinacijo prostovoljk in prostovoljcev v muzeju, t. i. kulturnih mediatorjev. Ti so dežurali in podajali znanje obiskovalcem na grajskem vrtu, stalnih zbirkah in občasnih razstavah ter sodelovali pri prevodih v tuje jezike in strokovnem popisu muzejske knjižnice. Marija je skrbela tudi za muzejsko knjižnico, ki hrani nad 8.000 enot starejšega knjižnega gradiva in nad 15.000 enot strokovne literature, kamor je uvrščeno tudi domoznansko gradivo. Knjižnica hrani sedem zbirk starejšega knjižnega gradiva, ki so v muzej prišle kot del nekdanjih, ukinjenih knjižnic.

Prispevke o pedagoškem delu in muzejskih delavnicah, učnih urah in posebnostih muzejske knjižnice je redno objavljala v Loških razgledih, Argu – časopisu slovenskih muzejev, Knjižničarskih novicah in reviji Zgodovina v šoli. Za spletni biografski leksikon Gorenjci.si je napisala več biografskih prispevkov.