Skok na vsebino // Skok na navigacijo
Velikonočni žegen oz. tradicija blagoslavljanja velikonočnih jedi ima na Slovenskem že večstoletno tradicijo. Jedi velikonočnega žegna danes predstavljajo simbole Kristusovega trpljenja, svoje korenine pa imajo že v judovstvu in starih poganskih verovanjih.
Kako dobro poznate kulturno dediščino, povezano z medom in voskom? Kaj so panjske končnice in kaj nunski lect? Kako nastaneta medica in lect? Kaj je mali kruhek?
Prehrana ima pomembno vlogo v življenju posameznikov, družin in skupnosti, tako na ravni vsakdanjega življenja, še posebej pa ob praznikih, kot je velika noč.
V Liznjekovi domačiji v črni kuhinji pogosto zakurimo peč in po hiši kmalu omamno zadiši po domačem kruhu, potici in drugih dobrotah. Domačinke znanje, ki so ga podedovale od mater in babic, z veseljem delijo z obiskovalci na naših etnoloških delavnicah.
Čebelarstvo je med drugim povzročilo nastanek nekaj starih obrti, med katerimi sta najbolj poznani svečarstvo in medičarstvo.
Že nekaj let si na Slovenskem vsak drugi petek v novembru za zajtrk privoščimo nekaj jedi, ki naj bi bile del tradicionalnega slovenskega zajtrka. Takrat se na mizi znajdejo maslo, med, mleko, kruh in jabolka.
V mestih se je v 13. stoletju začela postopno uveljavljati pekovska obrt, ki se na Loškem prvič omenja v Stari Loki leta 1291. Po nacionalizaciji leta 1947 je pekovske obrate v Škofji Loki prevzela Mestna pekarna in slaščičarna.