Lepe besede za bolnike

Na vrhu klanca na Selu se mi je odprl čudovit pogled. Zelena dolina, ravno prav velika, ne predolga, ne preširoka. Na levo beži pogled po Račevi, s cerkvico na Vrhu, na desno se pot izgublja v hribovitem in gozdnatem svetu proti Idriji in Rovtam. Ob hribovitem robu na desni se vije Sora. Na desni je na gričku prikupna cerkvica. Na levi se pričenja naselje Dobračeva, cesta pa vodi po dolini, ob njej se vrstijo hiše, naselje.

Karel Bernik, Iz spominov (III)

Tako je dr. Karel Bernik opisal pogled na Žiri 9. junija 1945. Poljanska dolina ob njegovem prihodu ni imela zdravnika, saj je bil gorenjevaški zdravnik dr. Milan Gregorčič še med vojaki, žirovski zdravnik dr. Ernest Demšar pa je med vojno umrl.

Ordinacijo dr. Demšarja, ki je pred začetkom vojne veljala za razkošnejšo, je dr. Bernik prevzel v okrnjeni obliki. Prostori so bili izpraznjeni, bogatega zdravniškega inštrumentarija praktično ni bilo več, obdržal se je le mikroskop. Ordinacija je bila potrebna obsežnega posega, a že v napol urejeni je dr. Bernik sprejel svojega prvega pacienta in tako začel svoje 36-letno delo v Žireh.

Znanje dr. Bernika je segalo tudi na področje farmacije in v ordinaciji si je uredil lekarno. Sčasoma je opazil, da bodo Žirovci poleg zdravnika in lekarnarja potrebovali še zobozdravnika. Ni mu ostalo drugega, kot da se je usposobil tudi na tem področju. Delo se je vedno našlo, če ne v ordinaciji, pa na terenu. Teren, ki ga je pokrival, je obsegal Rovte, Smrečje in Goli vrh ter vasi in samotne kmetije od Sela do Petkovca in Rovtarskih Žibrš.

Na teren je odhajal peš, s kolesom ali mopedom, s sorodniki bolnika ali pa z žirovskimi prevozniki, zlasti Pavletom Mrovljetom - Petelinom. Zgodilo se je tudi, da je moral do težko dostopnih hiš gaziti po snegu in mrazu bolan, saj ga nihče ni mogel nadomeščati. Delo na terenu pa si je tudi popestril, saj je bil lastnik mnogih psov, med njimi pa naj izpostavim Trikico, psičko, podobno lisici, ki ga je skrita pod jakno spremljala na terenu.

Zdravstvo se je skozi desetletja njegovega delovanja razvijalo. Tako so tudi Žiri za kratek čas dobile samostojen občinski zdravstveni dom z urejeno ginekološko ambulanto, reševalno postajo, zobno ambulanto ter posvetovalnico za otroke in nosečnice. Prostore so našli v žirovskem zadružnem domu in v njih ostali do leta 1993. Dr. Bernik je v njih ordiniral do svoje upokojitve leta 1981 in še njegove zadnje pacientke, nosečnice, se ga spominjajo kot človeškega zdravnika.

Vsak bolan človek doživlja svojo bolezen kot največji problem. Ljudje le redko prihajajo iz bolnice pomirjeni in moja naloga je, da jim razložim zdravljenje in bolezen. Nič kolikokrat se je zgodilo, da je šel Žirovec v bolnico in tam so predlagali operacijo. Pa si je izprosil dan ali dva "dopusta", da me je prišel vprašat, kaj naj naredi. Naj pristane na predlagano zdravljenje ali ne. Naj mu svetujem kot zdravnik, domačin in sosed. Ko sem raztolmačil, za kaj gre, je z zaupanjem šel nazaj. Bolnik ne potrebuje znanstvenika, temveč človeka, ki je zdravnik in pozna svoje delo, človeka, ki ga potolaži in vlije zaupanja.

Karel Bernik, 1981

Pripravila: Sara Šifrar Krajnik

Viri:

• Bernik, Karel, Iz spominov (III). V: Žirovski občasnik, letnik VI, št. 9-10, 1985. Str. 83-85.
• Bernik, Karel, Iz spominov (IV). V: Žirovski občasnik, letnik X, št. 15, 1989. Str. 107-111.
• Bogataj, L. in Mišo Čeplak, Dr. Karel Bernik: Ne želodec, človek je bolan. V: Gorenjski glas, leto XXXIV, št. 92, 27. 11. 1981. Str. 7.
• Košir, Tone, Petdeset let Zdravstvenega doma Škofja Loka: Pregled od začetkov do leta 2002. Škofja Loka: Zdravstveni dom.
• Naglič, Miha, Pogovor z dr. Karlom Bernikom (1912-1993). V: Žirovski občasnik, letnik XIII/XIV (1992/1993), št. 19/20. Str. 55-76.
• Žlebir, D. Z., Zdravstvena služba v Žireh je stara 60. let: Zdravnik, zobozdravnik in lekarnar v eni osebi. V: Gorenjski glas, leto XLVI, št. 83, 26. 10. 1993. Str. 5.