Alegorija športa v Sokolskem domu

V Loškem muzeju Škofja Loka sicer ne hranimo veliko likovnih del akademskega slikarja in restavratorja Mirka Šubica, se pa v skrbstvu muzeja nahaja njegova monumentalna slika Alegorija športa, ki si vsekakor zasluži večjo pozornost, kot je je bila deležna do sedaj. Podoba je sprva desetletja visela v različnih prostorih Sokolskega doma, nato v sejni dvorani takratne Skupščine občine Škofja Loka, potem pa je "pristala" v Galeriji loških rojakov stalne zbirke Loškega muzeja. Pred desetimi leti smo se v Loškem muzeju odločili, da sliko vseeno "vrnemo" Sokolskemu domu v Škofji Loki, kjer zdaj krasi osrednjo dvorano. Lahko bi rekli, da se je podoba vrnila tja, od koder smo jo dobili, saj jo je daljnega leta 1921 umetnik po naročilu izdelal prav za novozgrajeno stavbo Sokolskega doma.

Velika slika Alegorija športa v tehniki olja na platno je nastala pod vtisom leta 1896 obnovljenih olimpijskih iger v Atenah - prvih olimpijskih iger moderne dobe in sploh prvih iger po prepovedi antičnih olimpijskih iger leta 393 s strani rimskega cesarja Teodozija I., ki se je s tem pridružil krščanski kampanji proti poganstvu.

Motivika na sliki se navezuje na športne aktivnosti in posredno na antični rek Zdrav duh v zdravem telesu, ki ga je Sokolsko gibanje ponovno aktualiziralo in populariziralo. Šport v smislu urjenja telesnih in umskih sposobnosti, njihovo preizkušanje in stopnjevanje v tekmovanju je v zgodovini človeštva prisoten pri vseh narodih v vseh časovnih obdobjih. Prvi višek je doživel v antiki v Grčiji z olimpijskimi igrami. Mirko Šubic si je prizadeval "ujeti" prvinskost antičnega športnega duha tako po formalni kot vsebinski plati. Na cvetočem travniku so v ozadju upodobljene posamezne panoge antičnega peteroboja: na levi strani sta rokoborca in metalec kopja, na desni pa metalec diska in metalec krogle. Slednji predstavlja novejšo prvino. Spredaj na sredini kompozicije, pod košato razvejanim drevesom, šport simbolično ponazarja v levo stran obrnjena atletska figura mladeniča, le delno zakrita z oblačilom, na katerem sedi. Mladenič se ukvarja s svetlolasim dečkom in ga uči streljati z lokom. Puščica in tulec mu ležita pri nogah, na drugi strani pa težki okrogli ščit in kopje. Za njegovim hrbtom stoji razgibana ženska postava z vejicami cvetja v rokah, ki po vsej verjetnosti kot muza umetnosti ali kot boginja mladosti ter lepote prisostvuje dogodkom na sliki. Velika figuralna kompozicija je barvno še vedno izredno sveža, slika pa je dobro ohranjena.

Naročilo za izdelavo slike Alegorija športa je Mirko Šubic dobil v času, ko je študiral na akademiji v Pragi, tako da odprtju Sokolskega doma v Škofji Loki ni prisostvoval. Ohranjeno pa je njegovo pismo iz Dresdna staršem v Škofjo Loko z 18. julija 1922, v katerem sprašuje, kako je bilo na odprtju Sokolskega doma in kako so sprejeli njegovo sliko.

Življenjepis

Mirko Šubic (1900–1976), nedvomno najzaslužnejši za začetke in razmah sodobnega restavratorstva na Slovenskem, se je rodil 8. junija 1900 v Ljubljani kot najmlajši med šestimi otroki. Izhaja iz znane rodbine podobarjev in slikarjev Šubicev. Bil je sin Ivana Šubica, naravoslovca in organizatorja strokovnega obrtnega šolstva, ki je bil bratranec slikarjev Janeza in Jurija in tudi sam odličen risar. Šolal se je v Ljubljani, kjer je 1918. leta maturiral. Nato je študiral slikarstvo na münchenski akademiji, kjer sta ga poučevala Franz von Stuck in Carl Johann Becker-Gundahl Študij je nadaljeval v Pragi pri profesorjih Vlahu Bukovcu, Jakubu Obrovskemu in Vojtechu Hynaisu ter sklenil v Dresdnu, kjer sta ga učila Ferdinand Dorsch in Max Feldbauer. Slednji je zaslužen, da se je Mirko Šubic lotil temeljitega študija slikarske tehnologije in restavratorstva. Šubic je kot učitelj in organizator restavratorskega pouka vzgojil vrsto mladih strokovnjakov, sočasno pa veliko prispeval k slovenski umetnostni dediščini z odkrivanjem fresk in njihovim restavriranjem.

Pripravil: Boštjan Soklič