Andrej Perko v Galeriji na Pungertu

V sredo, 20. 3. 2024, ob 19. uri je svoja umetniška dela v Cafe Galeriji Pungert v Kranju na ogled postavil fotograf Andrej Perko, član Združenja umetnikov Škofja Loka. Ukvarja se predvsem s črno-belo, analogno in hibridno fotografijo ter starimi foto-grafičnimi tehnikami. Razstavljeni cikel fotografij s pomenljivim naslovom Korozija civilizacije, je projekt, ki je nastajal procesno. V prvi fazi ustvarjanja je Perko kose železne pločevine, ki jo je nabral na različnih lokacijah, povezanih z burnimi dogodki v času 1. svetovne vojne na Slovenskem, s kislino jedkal, nato vlažil in sploščil. V drugi fazi je ploščke prepustil delovanju vremenskim razmeram, jim čez čas dodal sol in jih v tretji fazi fotografiral. Tako so spontano nastale podobe, nadgrajene še z dodatnimi manjšimi intervencijami. Perkovi fotografski prizori spominjajo na antropomorfne in zoomorfne prikazni, bivajoče v postapokaliptičnih krajinah. Avtor je v uvodnem nagovoru povedal, da se v svojih mračnih fotografijah referira na dela umetnikov kot so npr. Bosch, Goya, Dürer, Baselitz, Pregelj, Kiefer in drugi, ki so opozarjali na norosti in zablode človeške vrste.

Razstava bo na ogled do 16. 4. 2024.

Andrej Perko je bil rojen v Ljubljani, gimnazijo pa je končal v Novem mestu. Diplomiral je na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani in kasneje študiral na ljubljanski Pedagoški akademiji-likovna smer. V letih 1968–71 je bil član Fotogrupe Šolt, kasneje pa se je likovno izobraževal na številnih delavnicah pod mentorstvom Dube Sambolec, Dušana Fišerja, Andreja Trobentarja, Zmaga Posege in drugih. S svojimi deli se predstavlja na osebnih in skupinskih razstavah doma in v tujini in je prisoten v mnogih zbirkah fotografije. Izdal je tudi šest fotografskih knjig. Je član DLUSP (Društva likovnih umetnikov Severne Primorske), ZDSLU (Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov), ZUŠL (Združenja umetnikov Škofja Loka) in Kabineta slovenske fotografije. Živi in dela v Vipavskem Križu.

Pripravil: Boštjan Soklič, kustos Loškega muzeja