Arheološke raziskave v starem mestnem jedru Škofje Loke

V okviru projekta ureditev javnih površin starega mestnega jedra Škofje Loke so bile zaradi predvidenih posegov znotraj registrirane kulturne dediščine izvedene predhodne arheološke raziskave, katerih naročnik je bila Občina Škofja Loka. Slednje so v obliki arheološkega testnega izkopa in georadarskih meritev potekale med 18. junijem in 5. julijem 2018. Raziskave je pod vodstvom Iris Bekljanov Zidanšek in mag. Matjaža Novšaka ter strokovnim nadzorom Mije Topličanec in Judite Lux (ZVKDS OE Ljubljana) izvedla ekipa podjetja Arhej d.o.o. Arheloške raziskave je ves čas spremljal tudi kustos arheolog iz Loškega muzeja Jože Štukl.

Arheološka dela so obsegala vodenje strojenega izkopa testnih jarkov, čiščenje in fotografsko ter mersko dokumentiranje tlorisov in profilov, sproti pa je potekala tudi popolna kolekcija najdb. Pri tem je bilo na različnih lokacijah starega mestnega jedra izkopanih 6 testnih jarkov (TJ 1-6).

Arheološke raziskave so odkrile moderna in novoveška nasutja in zasutja ter ostanke avstro-ogrske kanalizacije, prav tako pa tudi del vkopa in zasutij srednjeveškega mestnega obrambnega jarka. V primeru modernih nasutij in zasutij gre predvsem za ostanke različnih gradbenih posegov, kot je gradnja vodovodne in kanalizacijske infrastrukture. Arheološke raziskave so bile dodatno podprte z neinvazivnimi georadarskimi raziskavami na zamejenem območju križišča Fužinske ulice in Spodnjega trga - območje Spodnjih mestnih vrat. Na horizontalnem rezu na 50 in 100 cm globine so bili prepoznani georadarski odboji, ki nakazujejo možen obstoj nekdanjih zidanih struktur.

Skupno je bilo pridobljenih 2.325 najdb, med katerimi so bili zastopani kuhinjska in namizna lončenina, oploščene pečnice s figuralno in rastlinsko motiviko, odlomki steklenih kozarcev in kelihov, železni predmeti, odlomki živalskih kosti in školjk, gradbeni material, žlindra itd. Večina kronološko občutljivih najdb sodi v čas od konca 15. do 18. stoletja.

Na področju nekdanjega mestnega jarka - na sredini “Pepetovega klanca” je bila na dnu zasutja odkrita izjemna najdba v celoti ohranjene keramične lojenke. Gre za preprosto obliko glinene okrogle svetilke s premerom 8.5 cm in višine 2.3 cm, izdelane iz svetle gline, ki je na notranji strani prevlečena z zeleno-rjavim loščem. Na nasprotni strani ustja, kamor se je položil stenj se nahaja enostaven držaj, ki je služil prenašanju svetilke. Gorivo, ki ga je svetilka uporabljala za ustvarjanje svetlobe v eni izmed loških hiš je bila živalska maščoba - loj. Časovno jo lahko umestimo v 18. stoletje.

Prispevek je pripravil Jože Štukl.