Cerkev sv. Nikolaja v Sorici

Loške župne cerkve, I. del

+6

Opise izbrane cerkvene stavbne dediščine na temo župnih cerkva na Loškem začenjamo s cerkvijo sv. Nikolaja v Sorici, ki je prvič omenjena v urbarju iz leta 1501. Selška župnija je imela deset podružnic, mednje spada tudi cerkev sv. Nikolaja. V drugi polovici 17. stoletja je bila prvotna poznogotska arhitektura temeljito predelana, dobila je današnji baročni izgled s tipično grbasto streho in čebulastim zvonikom. Leta 1853 so cerkveni zvonik povišali za eno nadstropje in popravili streho, leta 1864 pa je Janez Oblak iz Lučin prenovil stolpno uro. V istem letu je stolp sv. Miklavža prebarval, jabolko in križ pa pozlatil Janez Pintar iz Zgornje Sorice. Stranska oltarja sta izvedena v stilu rokokojske tradicije iz sredine 19. stoletja, oltarna slika pa je delo prijatelja Franceta Prešerna – slikarja in freskanta Matevža Langusa iz Kamne Gorice pri Kropi, ki je deloval na širšem slovenskem območju. Langus je sv. Nikolaja naslikal leta 1842, leta 1904 pa je oltarno sliko zavetnika cerkve prenovil mojster Simon Ogrin. Velika slika sv. Nikolaja (2 x 1 m) v tehniki olja na platno se trenutno nahaja v župnišču.

Cerkev ima tri oltarje v baročnem stilu. Glavni je posvečen sv. Nikolaju, stranski na desni strani sv. Vidu, oltar na levi strani pa Žalostni Materi Božji. Po zapisu Franceta Gačnika so oltarje naredili v poljanski delavnici Šubic med letoma 1836 in 1856, za časa službovanja župnika Janeza Krstnika Muleja, ki jih je dal tudi pozlatiti. Obstaja še nek drug zapis, ki pravi, da naj bi veliki oltar leta 1834 izdelal podobar Matej Tomc iz Št. Vida nad Ljubljano, mizarsko delo pa naj bi opravil domačin Matej Drol, vulgo Grof iz Zgornje Sorice. Vsi trije oltarji imajo kamnite menze, vse ostalo pa je iz lesa. Kamen je pobarvan na sivo.

Freske na stropu prezbiterija so po večini delo podobarja Janeza Šubica iz Poljan, nekaj pa jih je prispeval še soriški rojak - slikar Ivan Grohar. Sredino stropa krasi Šubičeva Zadnja večerja (Jezus z apostoli). Šubic je za prezbiterij naslikal tudi ornamente, Ivan Grohar pa ga je v lunetah opremil s freskama Kristusa na Oljski gori ter Kristusovim vstajenjem. V cerkvi se nahaja oltarna slika Marijinega vnebovzetja iz leta 1904, ki so jo postavljali za Marijine praznike v glavni oltar. Avtor slike ni znan, domnevno pa naj bi nastala v času okoli 1900. V župnišču sta bili leta 1952 še dve sliki Štefana Šubica iz sredine 19. stoletja, izdelani na župnikovo naročilo. Kam sta izginili, ne ve nihče.

Med pomembnejše dele notranje opreme spadajo cerkveni kipi, orgle, zvonovi, klopi, krstni kamen, spovednica in križev pot. Kipi (sv. Nikolaj, sv. Avguštin, sv. Urh, sv. Lucija) so nedoločljive starosti, pripisujejo pa jih delavnici Šubicev iz Poljanske doline. Današnje orgle mojstra Antona Jenka nosijo letnico 1968. Zvonovi so trije: najmanjši iz brona ima dve letnici (1558 in 1886), večja dva sta železna in sta iz leta 1923. Največji tehta 1660 kg, srednji 800 kg, najmanjši 450 kg. Železna zvonova sta bila narejena na Jesenicah v železarni in nosita oznako KID (Kranjska industrijska družba), bronastega pa so odlili v ljubljanski tovarni Samassa. Krstni kamen je delo Plečnikovega učenca arhitekta Antona Bitenca. Kakšen križev pot je imela soriška cerkev pred stoletji, ni znano, niti ni znan avtor. Zdajšnjega so postavili v cerkev v času preureditve okoli leta 1960, pripisujemo pa ga delavnici Leopolda Layerja. Prvotne klopi za cerkev je izdelal mizar in ljudski umetnik Janez Pintar, a žal niso ohranjene. Klopi, ki so v cerkvi danes, je stesal Franc Kejžar iz Zgornje Sorice.

Pomemben pečat kraju in njegovi cerkvi je kot kronist in varuh umetnostnozgodovinske dediščine Sorice zapustil župnik Jurij Karlin iz Karlovca v Škofji Loki, delujoč v Sorici na prehodu iz 19. v 20. stoletje, ki je bil izvrsten ustvarjalec z lesom in čopičem. Njegova dela so še vedno ohranjena, npr. spovednica, kapelice. Včasih je bila spovednica (z izrezljano letnico 1904) v cerkvi, danes pa je v zakristiji in služi za omaro. Karlin je sam izdelal tudi vrata na prižnico, veliko delo pa je opravil predvsem pri obnavljanju cerkvene opreme v notranjščini. Imel je tudi zbirko slik, ki jo je dobil od sestre Ivana Groharja.

Pripravil: Boštjan Soklič