Dan spomina na žrtve holokavsta

27. januar je svetovni dan spomina na žrtve holokavsta. Na ta dan leta 1945 je Rdeča armada osvobodila največje nacistično taborišče smrti Auschwitz-Birkenau na Poljskem.

V Loškem muzeju Škofja Loka hranimo lesene cokle, v katerih je iz internacije prišel Jernej Primožič (1904–1947). Doma je bil iz Podgore pri Gorenji vasi. V letih pred okupacijo je bil zaposlen kot železničarski delavec v Mariboru. Leta 1941 je bil premeščen na Dunaj. Poleti leta 1943 je bil aretiran in zaprt kot “sovražnik države”. V dunajskem zaporu je ostal do novembra tega leta, nato je bil premeščen v koncentracijsko taborišče Matthausen v Gornji Avstriji. Januarja leta 1944 je bil prestavljen v podružnico Schwechat. Do konca vojne pa je bil še v taboriščih Auschwitz in Matthausen Gusen.

Po osvoboditvi se je bolan vrnil domov in bil sprejet v bolnišnico na Golniku. Tam je napisal spomine na leta, ki jih je preživel v koncentracijskem taborišču Matthausen. Umrl je leta 1947. Njegovi spomini so bili izdani v knjigi Leta upanja in leta umiranja (Založba Borec, Ljubljana 1979).

Sicer sem še kar dobro razpoložen. Bolezen me ni preveč potrla. Občutka, da sem svoboden, mi ne more zagreniti niti misel na smrt. Živo se zanimam za vse, kar se dogaja v naših družinah, med prijatelji, v domovini in v svetu. Veliko berem, pišem pisma in spomine. Moje misli so ves čas z nečim zaposlene. Zato ne razmišljam preveč o bolezni. Čutim pa jo, saj je ves čas prisotna kot boleče nasprotje med toplim življenjem in hladno smrtjo.