Dopolnjena likovna zbirka v Muzeju Žiri

V soboto, 2. aprila, je v Galeriji Muzeja Žiri potekalo odprtje dopolnjene stalne razstave Žirovski likovniki umetniki. Pri tem so sodelovali Maja Justin iz Muzejskega društva Žiri, umetnostna zgodovinarka Nina Misson in kustos Muzeja Žiri Stane Kosmač, ki je oblikoval tudi razstavni katalog.

V zbirki Žirovski slikarji so se od leta 2009 s svojimi deli predstavljali najvidnejši žirovski likovni umetniki: France (Franjo) Kopač, po domače Matevžkov malar, ki je priznan kot prvi žirovski akademski slikar, Maksim Sedej, prvi likovni umetnik iz Žirov, ki je leta 1967 prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, predstavniki t. i. žirovske naive Janez Sedej, Ivan Gluhodedov, Jože Peternelj - Mausar, Konrad Peternelj - Slovenec in Pavle Sedej, Tomaž Kržišnik, Stane Kosmač in Barbara Kastelec.

V zadnjem letu in pol je zbirko dopolnilo še osem umetnikov, med njimi pa niso zgolj slikarji. Večina "novih" žirovskih umetnikov se namreč ne osredotoča le na en medij, temveč pri svojem ustvarjanju suvereno posegajo po več tehnikah, so mojstri v številnih zvrsteh in delujejo interdisciplinarno.

Franc Temelj je prvi fotograf v zbirki, predstavlja pa se s fotokolažem (serija Ona-on), sestavljenim iz kombinacije reprodukcij slikarskih in kiparskih del, ki jih avtor na nevtralni podlagi svobodno združuje v izvirnih, ampak izčiščenih kompozicijah. Naravo in njene detajle kot primarni motiv v svojih delih upodabljata Tomi Albreht (Refošk) in Marica Trček (Spokojnost brez). Albreht se v tehniki pastela mnogokrat osredotoči na izbran, povečan detajl iz narave, Marico Trček pa bi lahko v duhovnem smislu imenovali za dedinjo slovenskih impresionistov, saj raziskuje barvo in svetlobo kot pojav. Nasprotno Andrej Mivšek (Spomin vode) z velikimi barvnimi ploskvami uprizarja lastno, notranje doživljanje narave, ki jo v svojih podobah že preobraža v prostore poduhovljenosti, pri čemer se pogosto giblje na področju abstraktnega.

Mihaela Žakelj Ogrin (Moč svetlobe) je prva avtorica, ki je v zbirko prispevala kiparsko delo. Za njena dela v lesu je značilna ekspresija, pri čemer svetopisemske teme interpretira na izrazito intimen način. Druga avtorica, ki se v zbirki predstavlja s kiparskim delom, je večmedijska umetnica Katja Bogataj (Igriva Venus). Razstavljeno delo na samorefleksiven način pogleduje v človeško notranjost, ki ni vedno umirjena, ampak je polna strahov in negotovosti, ter hkrati opozarja na povezavo med fizičnim in duhovnim telesom. Na svojevrsten način etična vprašanja o naravi in človekovem vplivu nanjo odpira Ajda Erznožnik (Rad imej Zemljo, to je tvoj edini dom). Njena dela so izrazito pripovedna, kot pritiče ilustraciji, in vedno znova opozarjajo, da živalski in človeški svet nista tako ločena, kot se nam dozdeva. Zbirko umetnikov zaokrožuje Tadej Oblak (Keep cool), ki v kombinaciji ameriškega poparta in grafitarskega sloga s humornim pristopom raziskuje motiv hrane.

Pripravila: Nina Misson