Indijanci v Loškem muzeju

Poslikava panjskih končnic je avtohtona oblika slovenske ljudske tvornosti in ena najbolj razvejanih oblik slovenske krasilne umetnosti; mnogim evropskim narodom je neznana. Kar pri slovenskih panjskih končnicah preseneča, je pestrost in raznolikost motivov, tako religioznih kot posvetnih. Nekaj končnic krasijo eksotične upodobitve “čudnih živali in divjakov”.

Do sedaj znanih panjskih končnic z indijansko tematiko ni veliko, tri med njimi so izdelane po likovni predlogi ali literarnem opisu. Najbolj zanimiva je prva – kopija reproducirane slike s prizorom iniciacije mladeničev iz plemena Mandan, ki jo pripisujemo selški delavnici Marije Pavlič in njenega očeta, delujoči med letoma 1840 in 1891. Deščica nas sooča z razgibano človeško figuraliko, po oblačilih in drugih zunanjih značilnostih upodobljenih oseb (perjanice, dolgi lasje, peresa v laseh) ter mnogih nadrobnostih (lobanje, orožje) pa ugotavljamo, da gre za indijanski iniciacijski obred. Poslikovalka Marija Pavlič ga je preslikala oz. prevzela iz tujega vira, mogoče slikanice ali bidermajerskega tiska. Predloga za prizor na panjski končnici je upodobitev Sončnega plesa – vsakoletnega darilnega obreda, poznanega vsem prerijskim Indijancem, ki jo je naslikal znameniti ameriški slikar in raziskovalec Georg Catlin (1796–1872).

Pripravil: Boštjan Soklič