Kipar Franc Ksaver Zajec

Med vidnejše kiparje z območja Škofje Loke z okolico sodi tudi Franc Ksaver Zajec. Rodil se je 4. decembra 1821 na Sovodnju v Poljanski dolini, poznamo pa ga predvsem kot avtorja prve kiparske upodobitve Franceta Prešerna (1865). Zajec, ki velja za prvega akademskega kiparja med Slovenci, se je sprva šolal na dunajski akademiji za likovno umetnost, nato pa še v Münchnu, kjer je diplomiral iz kiparstva. Bil je osrednji predstavnik historicističnega kiparstva na Slovenskem. Njegov opus obsega portrete v celopostavnem in doprsnem izrezu, sakralno plastiko, nagrobnike, personifikacije, mitološke motive. Ustvarjal je v kamnu, lesu in mavcu. Njegov slog zaznamujeta neoklasicizem in realizem, nanj pa so vplivale berlinska, münchenska in dresdenska kiparska šola, umetnost nazarencev in renesanse. Uveljavil se je kot portretist, med najbolj znanimi so portreti znamenitih Slovencev, ki jih je izdeloval v različnih izrezih in dimenzijah ter za različne namene. Nase je opozoril s spomenikoma škofu Antonu Alojziju Wolfu (1860) in Antonu Martinu Slomšku (1878). Poleg sakralne in portretne plastike je v svojih delih obdeloval tudi bolj profane teme. 

Franc Ksaver Zajec je izdelal prvo kiparsko upodobitev Prešerna, njegov sin Ivan Zajec, prav tako akademski kipar, pa je avtor Prešernovega spomenika na Tromostovju v Ljubljani. Za portret, ki ga je izdelal oče Franc Ksaver, so vedeli, vendar je veljal za izgubljenega. Leta 1990 so ga našli, po mavčnem izvirniku pa so bile narejene še tri kopije v mavcu in štirje odlitki v bronu. Eden je bil 3. decembra 2000, za Prešernov 200. rojstni dan, odkrit kot njegov spomenik v rojstni Vrbi.

Doprsni kip, ki je pred nami, z arhivskim pričevanjem govori, da gre za plastično podobo, ki je nastala po Goldensteinovem portretu, obenem pa za plastiko, ki je bila namenjena predvsem učinkovanju na odru – zato jo je avtor izdelal zelo sumarno v neoklasicistični maniri. Gre za kip, ki je 'nastopil' v eni od takrat zelo priljubljenih živih slik in ima zato velik pomen za zgodovino slovenskega gledališča in za rekonstrukcijo takratnih besed. O resnih pripravah na proslavo in o novem vrednotenju Prešernovega dela v tistem času priča tudi to, da so k delu pritegnili uveljavljenega akademskega kiparja. Še zanimivejši so odnosi, ki so se stkali okrog upodobitve; gre namreč za dogovarjanje in dopisovanje med Zajcem, Goldensteinom in Bleiweisom, ki je bil lastnik Goldensteinovega portreta. Plastiko Prešerna je Zajec zasnoval kot reprezentativni portret. Obdržal je sicer vse značilnosti Goldensteinovega portreta, vendar je nekoliko podaljšal obraz, draperijo pa je zaokrožil v klasicistični šegi tako, da je plašč v dobršni meri oblikoval kot del antične toge. Na ta način je podobo povzdignil na raven reprezentativnih, po antičnem vzoru pol božanstvenih podob velikih mož …

Dr. Ivan Sedej o na novo odkritem portretu Prešerna

Pripravil: Boštjan Soklič