Korni zvonik cerkve sv. Andreja v Gostečah

Tip cerkve s kornim zvonikom so v naše kraje prinesli nemški kolonisti iz Freisinga. Tam se je ohranila množica cerkvenih stavb s tovrstnimi zvoniki, ki segajo iz časa pozne romanike še globoko v gotiko in s svojimi odmevi še v obdobje zgodnjega baroka. Z gotovostjo lahko zatrdimo, da gre za globoko zakoreninjeno in dokaj priljubljeno tradicijo sakralne vaške arhitekture v osrednji Evropi, ki se je na naše področje razširila z bavarskega ozemlja. Cerkev s kornim zvonikom je od 12. stoletja dalje, ko so zidane stavbe začele zamenjevati prejšnjo leseno gradnjo, dobro znana in udomačena oblika manjše sakralne stavbe na podeželju. Nemški kolonisti so z načinom gradnje skušali ohranjati spomin na staro domovino, stavbe v novem stilu pa so bile sprva pri nas popolna neznanka. Sčasoma so začeli postavljati zvonike na vzhodno stran tudi v krajih onkraj Kranjske, ki neposrednih stikov z Bavarsko niso imeli. Korni zvonik je tako zašel (po neznani poti) celo v severovzhodno Slovenijo (Velika Nedelja, Murska Sobota) in še dlje, celo do Kolunića pri Bosanskem Petrovcu.

Do spoznanja, da gre za posebno tipološko skupino znotraj romanske arhitekture na Slovenskem, je vzporedno s poglobljeno vednostjo o stavbni dediščini romanike prišlo v zadnjih nekaj desetletjih. Tip cerkve s kornim zvonikom je v okviru romanske arhitekture na Slovenskem dokaj pogost. Idealna podoba take cerkve obsega vzdolžno pravokotno ladjo in vzhodno od nje v osi postavljen čokat, kvadratast zvonik. Pokrit je s piramidalno streho in po višini prerašča teme ladijske dvokapnice. Oltarni prostor je lahko pokrit na različne načine, po oboku, bodisi izrazito banjastem ali križnem, pa lahko stavbo slogovno in časovno opredelimo. Korni zvonik je npr. tradicionalna sestavina cerkva v Murski Soboti in Gostečah, dokler z zadnjo gotiko povsem ne izzveni (Tišina pri Murski Soboti). Dokaj pogost je tudi na Koroškem, zanimivo pa je da ga v Ziljski dolini ne poznajo. Gostota primerov dokazuje, da je koroško-štajerska skupina tovrstnih cerkva nadaljevanje kranjskih vzorov, kako pa so do tja prišli, ne vemo.

Med gotske odmeve romanskih kornih zvonikov na loškem ozemlju sodi tudi cerkev sv. Andreja v Gostečah pri Škofji Loki, ki je očitno nastala pod vplivom bavarske cerkvene arhitekture. Okoli leta 1215 je vas Gosteče kupil freisinški škof Oton, cerkev pa se od leta 1405 omenja kot filialis ecclesia sancti Andree. Njen najstarejši del, pravokotno ladjo, datirajo strokovnjaki v pozno 13. ali v zgodnje 14. stoletje, kamor jo uvršča tudi osamljeno gotsko okence visoko v južni steni. Cerkev je leta 1334 posvetil generalni vikar oglejskega patriarha, škof Natalis iz Novigrada (Nova Emona) v Istri. Sedanji, s tremi stranicami pravilnega osmerokotnika zaključeni prezbiterij in sosednji prostor (med dvema slavoločnima stenama s šilastimi odprtinami), nad katerim se dviga zvonik, datirajo v sredino ali drugo polovico 15. stoletja.

Cerkev sv. Andreja v Gostečah ima na zahodu vhodno lopo in na južni strani ob prezbiteriju zakristijo, ki je dostopna iz prostora pod zvonikom. Med njeno pravokotno, še vedno ravno krito ladjo in med gotski kratki kor je po širini kora vrinjena vmesna obočna pola, omejena z dvema slavolokoma, na katerih je postavljen zvonik, pozidan na dveh lokih. Deluje kot nekakšen vrinek ali dodatek k prezbiteriju, njegovo pritličje je obokano, vrvi zvonov pa visijo navzdol v prostor prezbiterija. V tem specifičnem načinu gradnje zvonika se oglaša mnogo starejša tradicija, ki si jo na Kranjskem lahko razložimo le z močnim vplivom freisinške loške posesti in njenimi povezavami z južnimi nemškimi deželami.

Pripravil: Boštjan Soklič

Viri in literatura:

• Golob, Nataša (1988). Poslikani leseni stropi na Slovenskem do sredine 18. stoletja. Ljubljana: Slovenska matica. 
• Cevc, Emilijan (1986). Manieristične freske beneške smeri na Gostečem, Loški razgledi 33, str. 47-56.
• Zadnikar, Marijan (1982). Romanika v Sloveniji : tipologija in morfologija sakralne arhitekture. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 
• Zadnikar, Marijan (1973–1975). Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti, 1. Celje: Mohorjeva družba.