Koširjev sveti Jurij

V Loškem muzeju Škofja Loka hranimo več slik loškega slikarja Franceta Koširja, ki je slovenski likovni publiki dokaj nepoznan. Rodil se je v nekdanjem "Nunskem" (Koširjevem) mlinu v Škofji Loki leta 1906 in je eden redkih slovenskih slikarjev, ki so študirali na zagrebški akademiji za likovno umetnost. Kakor njegov rojak, dosti bolj poznan slovenski slikar France Mihelič, se je tudi France Košir izobraževal pri pomembnih hrvaških slikarjih in pedagogih Tomislavu Krizmanu, Ljubi Babiću in Vladimirju Beciću. Po opravljenem šolanju je služboval kot učitelj risanja na gimnazijah v Ljubljani, Slavonskem Brodu, na Ptuju (prav tako kot France Mihelič) in nazadnje v Kranju. Košir je bil krhkega zdravja in je leta 1939 umrl na svojem domu v Škofji Loki.

Najraje je slikal pokrajino v okolici Škofje Loke, njegov najljubši motiv pa je bila reka Sora, ki je tekla mimo njegove rojstne hiše. Pred vojno je sodeloval na številnih skupinskih razstavah v Ljubljani (v Jakopičevem paviljonu). Bil je tudi član Kluba slovenskih likovnih umetnikov Lada. Njegov slikarski opus ni obsežen, je pa raznolik po vsebini in slikarskem pristopu. Med njegovimi do zdaj znanimi deli izstopa slika svetega Jurija v boju z zmajem, ki je nastala leta 1935. Izvedel jo je v tehniki olja na platno. Na njej je upodobljen svetnik kot mlad mož v viteški opravi na belem konju.

Podoba svetega Jurija spada med najbolj znane in najpogostejše motive v krščanskem svetu, njegova atributa sta ščit in sulica. Običajno je na freskah naslikan s kopjem v rokah, ko jezdi na konju ali stoji (to bolj velja za kipe) in s sulico prebada zmaja. Zmaj je v krščanstvu kompleksen simbol, ki predstavlja zlo, poganstvo, temo in neznanje. Gre za motiv psihomahije, pri katerem se odvija večni boj med dobrim in zlim ter svetlobo in temo, sveti Jurij pa pooseblja krščanstvo in zmago nad neznanjem.

Sveti Jurij je sicer zgodovinska oseba, krščanski vojak – vitez iz Kapadokije v Mali Aziji (današnji Turčiji), ki je živel v 4. stoletju našega štetja. Njegovo legendo je natančno popisal srednjeveški sholastik Jakobus de Voragine v svojem znamenitem delu Legenda aurea (Zlata Legenda). Kot svetnik in mučenec je Jurij postal zavetnik orožarjev in vojščakov, razglašen pa je bil tudi za zavetnika mnogih naselij in krajev (pri nas Ljubljane, Pirana, Ptuja idr.) Posvečena mu je tudi župnijska cerkev v Stari Loki, ki ima dolgo in bogato zgodovino. Stari Loki ali Fari, eni največjih prafar na Slovenskem, so nekoč pripadale vse cerkve nekdanjega loškega gospostva. V virih se prvotno omenja kot triladijska romanska bazilika, ki so jo leta 1118 obnovili, nato večkrat prezidali, leta 1863 pa podrli in na njenem mestu zgradili sedanjo cerkev.

Koširjev sveti Jurij ne odstopa dosti od standardnih upodobitev svetnika v boju s pošastjo, vseeno pa je v marsikaterem detajlu samosvoj in poseben. Sulico, tako značilen svetnikov atribut v srednjem veku in baroku, zamenja meč, običajno centralno upodobitev pa diagonalna, kar še dodatno razgiba kompozicijo. Temno ozadje strašljivega in nepredvidljivega gozda v odnosu do veličastnega belega konja, ki zapolnjuje nosilno os figuralne postavitve, vzpostavlja intenziven barvni kontrast in z njim povečuje dramatično napetost, ki jo vzdržuje rdečina svetnikovega plašča in zmajevih kril.

Pripravil: Boštjan Soklič