Loške orlice

Na velikem zborovanju Slovenske krščanske socialne zveze leta 1905 je bila dana prva javna pobuda za vključevanje telovadbe v program izobraževalnih društev. Od pobude so na Slovenskem hitro prešli k ustanavljanju telovadnih odsekov katoliških prosvetnih društev, ki so si leta 1909 nadeli tudi uradni naziv Orli. Orli na Loškem imajo svoje začetke v Katoliškem izobraževalnem društvu, ki je leta 1907, po pristopu h Krščanskosocialni zvezi, ustanovilo fantovski telovadni odsek. Leta 1910 je bilo ustanovljeno orlovsko okrožje Škofja Loka, imenovano Krekovo orlovsko okrožje, v katero so spadali Železniki, Selca, Škofja Loka in Stara Loka, po letu 1920 pa tudi Trata pri Gorenji vasi in Poljane. Leta 1919 je bil organiziran še dekliški krožek Orlice.         

Ustanovna seja Orlic je potekala 15. avgusta leta 1919. Določeno je bilo, da telovadba za članice poteka vsako sredo od 8. do 9. ure zvečer in vsako nedeljo popoldne, dekliški krožki pa so potekali vsako nedeljo po popoldanski maši. Pozneje je telovadba potekala ob torkih zvečer. Orlice so se delile na redne in podporne članice ter mladenke oziroma mlajše telovadke. Tako kot moški člani so tudi Orlice izvajale javne nastope, se udeleževale taborov in akademij. Trenirale so redovne in proste vaje, naslovljene Življenje žene, Vera Upanje Ljubezen. Velik poudarek so dajale tudi splošnemu izobraževanju. Redno so prebirale knjige o bontonu, lepem vedenju in gospodinjstvu ter prirejale razna predavanja (o tuberkulozi, urejanju cvetlic, življenju in delu dr. Kreka, škodljivosti čaja in kave itd.).

Zelo pomembna je bila tudi disciplina, ne le v telovadnici in javnih nastopih, ampak tudi v zasebnem življenju. Že v zapisniku ustanovne seje dekliškega orlovskega krožka je bilo zapisano: “Ker se je priglasilo k telovadnemu društvu Orlič tudi več članic, ki so sumljive preteklosti, se v interesu odseka sklene, naj se jih izbriše iz odseka.” Za kakšno sumljivo preteklost gre, zapisnik ne navaja. Neupoštevanje pravil v telovadnici ali na javnih nastopih pa je bilo obravnavano celo s strani Orliške podzveze v Ljubljani. Tako je v Zgodovinskem arhivu Ljubljana – Enota v Škofji Loki ohranjen dokument, v katerem predsednica loških Orlic poroča Orliški podzvezi v Ljubljani o očitkih o nepravilnem obnašanju loških članic: “Glede zahajanja naših članic po telovadbi v gostilno se je pač dognalo, da sta dve izmed istih šli k svoji prijateljici, pri kateri je gostilna – toda ne v gostilno, pač pa po opravkih.” Nadalje isti dokument obravnava tudi neprimerno obnašanje na orlovskem nastopu v Radovljici: “Radi pohajanja s fanti roko v roko na orlovskem nastopu v Radovljici se je tozadevno že poizvedovalo, vendar pa nič določnega zvedelo. Vsled tega vas prosimo, da nam, ako Vam je kaj natančnejšega znano, sporočite. Vsekakor pa bode krožek tudi sam poizvedoval o tej zadevi.” Epilog zgodbe, o katerem poizveduje predsednica orliškega krožka v Škofji Loki, ni znan.

Pripravila: Biljana Ristić

Literatura in viri:

• SI_ZAL ŠKL 92, Organizacija Orel v Škofji Loki, 1919–1930.
• Sto let športa v Občini Škofja Loka 1906 – 2006, zbornik, Športna zveza Škofja Loka, 2006.