Miheličev grafični kabinet na Ptuju

Slikar France Mihelič (1907–1998) je na Ptuj prišel leta 1936 kot profesor risanja na tamkajšnji gimnaziji. Sprva je stanoval pri pisatelju Antonu Ingoliču, po poroki s slavistko Vlasto Juvančevo leta 1937 pa se je preselil v najeto hišo na Bregu pri Ptuju. Atelje si je uredil v vzhodnem stolpu ptujskega grajskega kompleksa, vendar je najraje slikal v risarskem kabinetu na gimnaziji. V starodavnem mestu ob Dravi je našel svet, v katerem se je dobro počutil. Njegova kasnejša odločitev za donacijo obsežne grafične zbirke ter skoraj celotne likovne zapuščine na papirju mestu Ptuj torej ni naključna. Podarjena dela domujejo v ptujski Miheličevi galeriji v starem stolpu ob Dravi, zgrajenem leta 1551, ki je bil nekoč del renesančnega obrambnega sistema Ptuja. V galeriji sta na ogled dve stalni zbirki: Grafični kabinet Franceta Miheliča in Grafična zbirka Luigija Kasimirja. V galerijskih prostorih se odvijajo različne razstave in dogodki na temo domače in tuje likovne umetnosti.

Grafični kabinet Franceta Miheliča

Grafični kabinet Franceta Miheliča na Ptuju deluje znotraj Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Umetnikova zapuščina je urejena v javnosti dostopni študijski zbirki, obsegajoči skoraj 6000 risb, skicirk, posameznih grafik ali zaokroženih grafičnih ciklov in originalnih grafičnih plošč, ki so jih leta 1999 Grafičnemu kabinetu podarili slikarjevi dediči – Alenka Puhar, Maja Dolanc in France Mihelič mlajši – z željo po ohranitvi celovitosti likovnega gradiva iz ateljeja v Ljubljani. S to plemenito gesto so že obstoječi muzejski fond obogatili, raziskovalcem Miheličevega življenja in dela pa ponudili nov, izjemen vir za proučevanje. Poleg risb in grafik v ptujskem muzeju hranijo še pet od osmih tapiserij, ki so v sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja nastale po Miheličevih slikarskih delih iz zgodnjih sedemdesetih let. Te po večini hranimo v Galeriji Franceta Miheliča v Škofji Loki, ki se nahaja v drugem nadstropju srednjeveške Kašče.

Poleg likovnih del se v okviru Miheličevega grafičnega kabineta hrani še zapuščina dr. Lojzeta Gostiše, Miheličevega “osebnega kronista”, kakor ga je poimenovala umetnostna zgodovinarka Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož in izjemna poznavalka slikarjevega opusa Tatjana Štefanič. Gostiša je Miheliča spremljal več kot štirideset let, beležil in proučeval njegova dela ter skoraj vse v povezavi z njegovim delom na različnih področjih (pedagoška služba, razstave, ateljejsko delo idr.). Gostiševa zapuščina poleg Miheličevih risb, grafik in korespondence v pismih vsebuje še fotografije, različne zapise oziroma dokumente, kartoteke in kataloge del ter literaturo o Miheličevem ustvarjalnem opusu in osebnem življenju.

Z Miheličem povezano gradivo, ki se je z leti nabralo v ptujskem muzeju, je zaradi varovanja občutljivih risarskih zapisov in grafičnih odtisov na papirju v veliki meri digitalizirano. Dijaki, študenti in drugi raziskovalci se z umetnikovimi deli tako spoznavajo prek bogatega in urejenega slikovnega ter dokumentarnega gradiva.

Risbe, grafike in tapiserije z motivi kurenta

Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož je leta 2017, ob 110. obletnici Miheličevega rojstva, v Miheličevi galeriji pripravil razstavo umetnikovih risb, grafik in tapiserij z motivi kurenta. Razstavo, na kateri so se soočala Miheličeva originalna slikarska dela z s pletenimi aplikacijami v kontekstu monumentalnih tapiserij sta pripravili kustosinji Stanka Gačnik in Tatjana Štefanič v sodelovanju s sodelavci muzeja. Loški muzej Škofja Loka je za razstavo prispeval več Miheličevih del v tehniki akrila na platno in tapiserijo, ki je izjemno dopolnila obstoječo zbirko na Ptuju.

Življenje in smrt sta si brata

Miheličeva dela, ki jih hrani Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, se redko pojavljajo na prezentacijah njegovega opusa. Letošnja razstava študentov tretjega letnika dodiplomskega študija na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Mariboru v Galeriji Media Nox je ponudila dober vpogled v izbrana in (v nekaterih primerih) ne prav pogosto izpostavljena dela Franceta Miheliča iz "njegovega" grafičnega kabineta na Ptuju. Razstava se je imenovala Življenje in smrt sta si brata. Izbrana dela so se osredotočala na dve priljubljeni in izpovedno močni Miheličevi temi, in sicer mrtvega kurenta in Dafne, ki v sebi prepletata zavedanje minljivosti in neizbežnosti smrti, a hkrati vzbujata upanje v novo življenje. To pa je tudi tematika, ki je v sodobnem času zelo aktualna.

Pripravil: Boštjan Soklič