Mušterske bukve tkalca Jožefa Bernika iz leta 1878

Lan je zelo stara kulturna rastlina, ki so jo ljudje že od nekdaj sejali predvsem za pridobivanje preje za platno. Na Loškem se laneno predivo v pisanih virih prvič omenja v urbarjih iz 12. stoletja, v 18. stoletju pa je bilo Loško gospostvo središče kranjskega platnarstva, ki je bilo tedaj pomembno tudi v evropskem merilu. V desetletju 1712–1722 je šlo iz Loškega gospostva 4125 tovorov platna, s skupno težo 693 ton, kar je pomenilo 37,7 % tedanje trgovine s platnom na Kranjskem.

Sredi 18. stoletja je na podeželju tkalo 374 tkalcev predvsem iz vrst kajžarjev in gostačev. Tkali so platno srednje in slabše kakovosti, ki so ga ljudje uporabljali in kupovali za posteljnino, delovno obleko, brisače, vreče in ladijska jadra. V tem času v Škofji Loki naštejemo 21 tkalcev, od tega 15 hišnih lastnikov in 6 gostačev, ki so bili povezani v ceh. Mestni tkalci, s pomočniško ali mojstrsko izobrazbo, so v primerjavi s kmečkimi izdelovali kvalitetnejše platno.

Na to misel nas napeljujejo sicer dobro stoletje mlajše Mušterske bukve iz leta 1878 tkalca Jožefa Bernika. Kot samostojnega tkalca in hišnega gospodarja v Mestu 8, danes Klobovsova ulica 9, ga najdemo v popisu prebivalstva iz leta 1890. V Mušterskih bukvah je prostoročno narisal 60 oštevilčenih in 16 neoštevilčenih tkalskih vzorcev, ki so bili namenjeni tkanju brisač, serviet, namiznih prtov, blaga za obleke in tapeciranje pohištva. Pri nekaterih vzorcih je priporočil večbarvno tkanje. 

Bernikove Mušterske bukve hranimo v Loškem muzeju in so do sedaj edine take na Slovenskem (prelistate jih lahko na spletni Knjižni polici). Podobne najdemo v evropskem prostoru, leta 1783 je bila na primer v Nemčiji ponatisnjena že četrta izdaja knjige s tkalskimi načrti. Tiskani vzorci so najverjetneje vplivali na obrtnike, saj enake vzorce kot v tiskanih izdajah najdemo tudi v ročnih vzorčnih knjigah evropskih tkalcev in tudi pri Jožefu Berniku. Zdi pa se, da Bernikove Mušterske bukve niso nastale le kot pripomoček pri njegovem delu, ampak je skušal s komentarji pri posameznih vzorcih strniti svoje strokovno znanje in ga posredovati drugim profesionalnim tkalcem. 

Bernikove bukve so izjemen dokument obrtnega tkalskega znanja, ki so nastale v času, ko je industrijsko blago že dodobra izpodrinilo obrtne izdelke. Kot je zapisala Janja Žagar: "Zdi se, kot bi bili to zadnji poizkusi upora obrtnikov proti vedno bolj grozeči industriji, morda tudi proti svobodnejši obrtni zakonodaji, ki je dovoljevala opravljanje obrti po drugih, precej nižjih kriterijih znanja in dokazil o njem."

Pripravila: Mojca Šifrer Bulovec

Literatura:

• Janja Žagar: Mušterske bukve Škofjeloškega tkalca. Loški razgledi 46/1999, str. 413-420.
• Ivan Mohorič: Škofjeloško platnarstvo in njegov zaton. Loški razgledi 2/1955, str. 71-80.
• Meta Sterle: Platnarstvo na Loškem od srede 18. stoletja do danes. Loški razgledi 27/1980, str. 131-149.
• Pavle Blaznik: Škofja Loka in Loški gospostvo (973-1803). Škofja Loka, 1973.