Odprli smo novo stalno zbirko starih knjig

Po petih letih načrtovanja, dela in pregledovanja starih knjig je bila v Loškem muzeju Škofja Loka v sredo, 27. novembra 2024, odprta nova stalna zbirka starih knjig. Grajska knjižnica, kot bi jo tudi lahko poimenovali, vsebuje približno 3500 enot, ki so nastale v času od konca 16. do 20. stoletja. V teh knjigah lahko uzremo duha časa, v katerem so bile napisane, ter odkrijemo mnogo danes že pozabljenega znanja in vedenja. O tem je bil govor tudi na otvoritveni slovesnosti, ki jo je v muzejski sobi Loškega gradu z uvodnim nagovorom odprla direktorica Loškega muzeja Saša Nabergoj.

Izpostavila je pomen nove stalne zbirke za muzej ter po zahvali vodji in ekipi projekta predala besedo kustosinji zbirke dr. Simoni Žvanut. Kustosinja je na kratko predstavila knjižne zbirke in orisala delo vse od leta 2019, ki je pripeljalo do nove knjižnice v prvem nadstropju. Koncept postavitve temelji na ideji odprtega depoja, v katerem je knjižno gradivo hranjeno po vseh potrebnih konservatorskih standardih, hkrati pa v največji možni meri razstavljeno ter na voljo raziskovalcem in zainteresiranim javnostim. Kot del projekta je izpostavila tudi sodelovanje z Oddelkom za digitalne vsebine v Narodni in univerzitetni knjižnici, kjer bodo letno digitalizirali vsaj tri ali štiri redkejše knjige iz zbirke. Digitalizirano knjižno gradivo bo tako dostopno na muzejski spletni strani in v Digitalni knjižnici Slovenije. Obisk knjižnice bo zaradi dragocenosti gradiva sicer možen le v spremstvu muzejskih vodičev, v naslednjih letih pa bodo organizirane številne izobraževalne dejavnosti. Zahvalila se je svoji najtesnejši strokovni sodelavki, konservatorsko-restavratorski svetnici pri Arhivu RS mag. Blanki Avguštin Florjanovič, asistentu Gregorju Gartnerju, Matiji Hiršenfelderju za izdelavo lesene opreme ter direktorici za zaupanje v projekt in zagotovitev potrebnih finančnih sredstev.

Mag. Blanka Avguštin Florjanovič je nato predstavila delo konservatorja-restavratorja in izzive, s katerimi se soočajo pri svojem delu. Kot je povedala, so tudi pri postavitvi nove zbirke starih knjig morali upoštevati določena konservatorska načela, ki skrbijo za to, da se stare knjige ne uničujejo ali razpadajo. Za ohranjanje knjig sta na primer pomembni temperatura in vlaga v prostoru, prav tako lahko knjige poškoduje prevelika izpostavljenost svetlobi, zaradi česar je običajno omejena tudi količina časa, ki ga posamezna knjiga lahko preživi na razstavi, nakar jo morajo za nekaj let zapreti v temo. Veliko nevarnost za knjige predstavljajo tudi razni škodljivci, od črvov do srebrnih ribic, ki se jih težko znebimo, saj se hitro prilagodijo na spremembo okolja. Knjige v novi zbirki so bile zato poslane v razkuževanje v ZVKDS Restavratorski center v Ljubljano in zaplinjene z dušikom.

Mag. Blanka Avguštin Florjanovič je v nadaljevanju predstavila tudi posamezne dragocene vezave iz nove grajske knjižnice, od katerih so nekatere izredno redke: pergamentna vezava, vezave v brokat papirju, polusnjene vezave z ročno izdelanim marmoriranim papirjem ali še starejšim kleister marmorjem, vezava v galunski svinjski koži s slepimi odtisi, medeninasta zapirala itd. Na kratko je orisala tudi zahteven postopek izdelave zlate obreze in marmoriranega pergamenta, pri čemer je zanimivo, da slednjega danes sploh ne znamo več izdelati. Hkrati je pri pergamentni vezavi opozorila na recikliranje, ki je bilo v določeni meri prisotno že v 17. stoletju in ni šele produkt današnje dobe, saj so pergamentno vezavo izdelali tako, da so reciklirali oz. ponovno uporabili stare pergamentne listine, ki niso bile več v uporabi in v katere so oblekli (običajno bukove) platnice nove knjige. Razkrila je, da dejansko najboljše in najbolj trpežne vezave izvirajo iz srednjega veka. Prav tako je poudarila, da so vezave v zbirki starih knjig nove grajske knjižnice izredno dobro ohranjene in zato zelo pomembne za poznavanje naše kulturne in obrtniške (knjigoveške) kulturne dediščine.

Po kratkem predavanju mag. Blanke Avguštin Florjanovič je novo stalno zbirko slovesno odprl župan Občine Škofja Loka Tine Radinja. Sledil je ogled nove zbirke, ki med drugim vsebuje Knjižnico Ivana in Franje Tavčar z Visokega, Knjižnico baronov Oblak-Wolkensperg iz Puštalskega gradu pri Škofji Loki, zbirko verskega tiska in druge. Obiskovalci so si novo knjižnico z zanimanjem ogledali, sledilo pa je druženje ob hrani, pijači in pogovoru.

Pripravil: Gregor Gartner