Olimpijske medalje za umetnost

V začetku 20. stoletja so na poletnih olimpijskih igrah podeljevali medalje za umetnost. Za slikarstvo, kiparstvo, arhitekturo, literaturo in glasbo so jih med letoma 1912 in 1954 podelili kar 151. Pobudnik tega je bil Pierre de Coubertin, ustanovitelj t. i. modernih olimpijskih iger, čigar vizija OI je presegala zgolj tekmovanje v športih. Olimpijce si je namreč predstavljal kot moderne uomo universale, ki so ob fizični spretnosti v športih vešči še umetnosti in glasbe.

Prostor za umetnost so tako prvič našli na poletnih OI v Stockholmu leta 1912, kjer je sodelovalo 33 umetnikov. Pogoj, ki so ga morali umetniki dosledno upoštevati, je bil, da se njihovo delo nanaša na športno motiviko. Leta 1932 si je razstavo umetniških del, ki so bile prijavljene na OI, v muzeju znanosti in umetnosti v Los Angelesu ogledalo kar 400.000 obiskovalcev, kar priča o tem, da je bilo v javnosti dovolj zanimanja. Na posamezne OI so se z umetniškimi deli prijavili tudi nekateri priznani umetniki, kot so Percy Crosby, Russell Pope, Rembrandt Bugatti idr.

Tako stroka kot splošna publika sta bili glede vključenosti umetnostnih tekmovanj na OI zelo razdvojeni, pravila in oblika teh tekmovanj pa so se iz leta v leto nekoliko spreminjali, s čimer je naraščalo splošno nezadovoljstvo, ki je pripeljalo do odločitve, da umetnostna tekmovanja k športnim ne sodijo. Po drugi svetovni vojni so se začele posamezne kampanje proti sodelovanju umetnikov, 151 podeljenih nagrad je bilo naknadno uradno izbrisanih iz olimpijskih nagrad in jih tudi ne štejejo v količino medalj za posamezne države v zgodovini OI.

Od leta 2004 poletne OI spremlja umetnostni natečaj, na katerem najboljšim umetniškim delom podeljujejo tudi denarno nagrado in jih razstavijo. Zadnja takšna odmevnejša razstava je bila leta 2012 v Londonu.

Pripravila: Petra Čeh

Viri:

• When the olympics gave out medals for art
• Olympic Art Competitions