Podobe minulega časa

Avto-moto društvo Škofja Loka (v nadaljevanju AMD Škofja Loka) ima bogato zgodovino in v okviru loških družbenih dejavnosti še vedno zavzema pomembno mesto. Oktobra 1945 ga je ustanovila skupina zanesenjakov – ljubiteljev avtomobilizma in motociklizma z namenom širjenja in populariziranja tehnične kulture, organiziranja ocenjevalnih in spretnostnih voženj, cestno-hitrostnih tekmovanj z motorji ter šolanja in usposabljanja voznikov motornih vozil.

AMD Škofja Loka je že pol leta po ustanovitvi, aprila 1946, organiziralo prvo športno prireditev. To je bila ocenjevalna vožnja od Škofje Loke do Žirov, na kateri je sodelovalo 29 udeležencev. Julija istega leta je sledilo meddruštveno tekmovanje na cesti Poljane–Škofja Loka, sodelovalo je 30 tekmovalcev. Septembra pa je bila na lubniški cesti cestno-hitrostna dirka od Škofje Loke do Breznice v dolžini 5 km. Nastopilo je 41 tekmovalcev.

Športna dejavnost se je hitro razvijala. Leta 1949 je AMD Škofja Loka izvedlo krožne cestno-hitrostne dirke po starem mestnem delu Škofje Loke in Spodnjega trga. Na 1186 m dolgi progi je nastopilo 31 tekmovalcev iz osmih slovenskih društev. Leta 1954 je bila tekmovalna proga speljana mimo takratne bencinske črpalke. Dolžina proge se je podaljšala na 1640 m in je bila že skoraj v celoti asfaltirana. V razvoju športne dejavnosti AMD Škofja Loka je naslednji pomemben mejnik leto 1960; takrat so se dirke preselile iz starega mestnega središča. Nova krožna steza, dolga 4500 m, je bila na cesti Plevna–Stari dvor–Trata–Lipica–Hudo polje–Plevna. Že v naslednjem letu je bila prebita magična meja hitrosti 100 km/h. Gledalcev je bilo 12.000.

Avgusta leta 1962 se je po zaslugi vestnega dela in v teku let pridobljenih izkušenj v Škofji Loki zgodilo državno prvenstvo. Leta 1963 so prvič organizirali dirke za Nagrado Loke z mednarodno udeležbo, na njih so namreč sodelovali tudi tekmovalci iz Avstrije in Italije.

Ugled loških organizatorjev je rasel in že leta 1964 je bila v Škofji Loki dirka na evropski ravni, ki si jo je ogledalo kar 35.000 obiskovalcev. Po krajšem obdobju stagnacije je leta 1969 Mednarodna motociklistična federacija (FIM) ugodila prošnji AMD Škofja Loka za pridobitev tekmovalnega naziva “Velika nagrada” in v Škofji Loki je bila izvedena prireditev največjega svetovnega razreda. To je bila hkrati tudi dvajseta, jubilejna dirka v organizaciji AMD Škofja Loka. Slavje je bilo popolno iz več razlogov: zaradi 40.000 gledalcev, lepega majskega vremena, zagrizenih bojev tekmovalcev in doseženega hitrostnega rekorda. Takrat so stekle tudi že priprave za Veliko nagrado Loke ob 1000-letnici Škofje Loke, ki naj bi se točkovala za svetovno prvenstvo.

Leta 1971 sta se na dirki za Veliko nagrado Loke, na kateri so sodelovali tekmovalci iz 17 držav, ogledalo pa si jo je 30.000 gledalcev, zgodili dve nesreči s smrtnim izidom. Ranam sta podlegla Slovenec Tone Kralj in Anglež John Burgess.

Tekma za Veliko nagrado Loke v letu 1973 je izzvenela še bolj tragično. Italijanskemu tekmovalcu Emanuelu Maglianiju je odpovedal motor in s polno hitrostjo je zletel med gledalce. Štirje mrtvi so bili več kot tehten razlog, da je bila dirka prekinjena, nedokončana. Ta tekma za Veliko nagrado Loke je bila zadnja tovrstna prireditev na odprtih cestah v Sloveniji.

Tekmovanje za Veliko nagrado Loke je s svojim fotoaparatom v sedemdesetih letih ovekovečil tudi slovenski fotograf Tihomir Pinter in te pomembne dokumentarne podobe polpretekle loške zgodovine v uporabo velikodušno odstopil Loškemu muzeju Škofja Loka.

Pripravil: Boštjan Soklič