Podružnična cerkev sv. Tomaža v Brodeh

+2

Podružnična (v osnovi) gotska cerkev sv. Tomaža v vasici Brode izhaja iz 15. stoletja. Njen vzhodni zaključek ali prezbiterij je tipično gotski z enostavnim izdelanim rebrastim obokom in stranskimi gotskimi okni, srednje okno pa je predelano. Cerkveno ladjo so zaradi vse večjega števila vernikov v 17. stoletju podaljšali, v 18. stoletju pa so ji prizidali še zvonik (datiran z letnico 1773) in zakristijo. Notranja oprema cerkve je povsem baročna. Zunanjščino je leta 1530 poslikal freskant Jernej iz Loke z motivi Poslednje sodbe, sv. Krištofa in Kristusa z apostoli.

Jernej iz Loke, eden zadnjih predstavnikov gotskega slikarstva na ozemlju današnje Slovenije, je v virih izpričan v letih okoli 1510–1536. Deloval je na Loškem, drugje po Gorenjskem, v Posočju in Beneški Sloveniji. Krasil je tako cerkveno kot posvetno arhitekturo, poleg fresk pa je je slikal tudi lesene strope. Z vidika ikonografije je bil vpet v srednjeveško tradicijo, a je v slovenski prostor vnašal novo (bolj sproščeno) motiviko. Pri kompozicijah se je naslanjal na mojstra E. S., vendar pa je shematične predloge obogatil z renesančnimi detajli (oblačila, figure). Po vsej verjetnosti je bil Jernej loški meščan, saj njegovo bivanje v Loki dokazujejo njegova številna ohranjena dela. V do zdaj znanih virih se omenja dvakrat. Prvič v rokopisni knjižici, ki beleži izdatke za zidanje in opremo cerkve v Valterskem vrhu po letu 1522, kot “Jerni”, ki je dobil za slikarijo in leseni strop tretjo največjo vsoto, takoj za zidarjem in steklarjem. Drugič se navaja med pričami kot “Bartholomaeus pictor de Loch” v oporoki vikarja Klementa Bernarda Naistotha, ki je bil njegov velik prijatelj in mecen in je umrl leta 1531 v Špetru Slovenov. Njegovo najobsežnejše delo je poslikava romarske cerkve sv. Petra na Gori nad Begunjami, ki predstavlja enega od vrhov sočasnega stenskega slikarstva na Slovenskem.

Ostanki fresk na zunanjščini cerkve sv. Tomaža v Brodeh so sicer skop, a pomemben in dragocen dokument slikarskega ustvarjanja na Slovenskem iz časa prve polovice 16. stoletja. Od Jernejeve poslikave fasade cerkve je žal ohranjen le večji odlomek Zadnje sodbe in del podobe sv. Krištofa iz okrog 1530. Ker pa so sledovi poslikav po vsej zunanjščini cerkvene stavbe, zlahka ugotovimo, da jih je Jernej iz Loke naslikal po vzoru furlanskih delavnic, za katere je značilna celostna poslikava sakralnega objekta, ki pokriva tako zunanje površine kot notranje stene. Podoben pristop je opazen pri slikarijah v Crngrobu, kjer pa imamo opraviti z različnimi podobarskimi delavnicami (Furlanski mojstri, Janez Ljubljanski, Mojster Bolfgang idr.). Freske Jerneja iz Loke v podružnični cerkvi v Brodeh so tako edini primer pri nas znane celotne poslikave zunanjščine. Njihov temeljni namen je zamišljen kot poudarek sestavnim delom notranjega in zunanjega cerkvenega prostora v spregi s simbolično razlago motivike Stare in Nove zaveze. Seveda v popolnem soglasju s pastoralno funkcijo.

Pripravil: Boštjan Soklič