Pomoč civilistom in vojakom v času prve svetovne vojne

Kot se je leta 1914 bliskovito razširila novica o atentatu in začetku vojne po svetu, tako je odmevalo tudi na Loškem, v Selški in Poljanski dolini vse do Žirovske kotline. Začela se je mobilizacija in fantje in možje so morali na fronte. Doma so ostale žene z otroki ter starejši in bolni.

V prvem letu se je z odhodom moških na fronto najbolj občutilo pomanjkanje moške delovne sile. Zaradi odsotnosti moških so dela na polju opravljali ženske, otroci in starejši, saj se je vojna začela ravno sredi glavnih opravil. Šolsko ministrstvo je otrokom dovolilo izostati od pouka, da so lahko pomagali doma. Uršulinski dekliški zavod je šolsko leto 1914/1915 začel novembra: “Z ozirom na neugodne časovne razmere in pomanjkanjem delavcev na deželi je c.kr. okrajni šolski svet v Kranju na prošnjo tukajšnjega krajnega šolskega sveta odredil, da naj se šola prične šele po končanem večjem delu na polju. Zato se je pričelo z vpisovanjem dne 31. oktobra in nadaljevalo dne 1. in 2. novembra, naslednji dan pa je bila sv. Maša in klicanje sv. Duha, nato pa so učenke šle v šolo, kjer se je pričel reden pouk.”

Avgusta 1914 je cesarsko-kraljevo poljedelsko ministrstvo svetovalo starejšim, ženskam in otrokom, ki so delali na kmetijah, naj gojijo zgodnjo zelenjavo, krompir in ostale pridelke, ki bodo naslednje leto najbolj potrebni. Pri kmečkih opravilih so si kmetovalci med seboj pomagali. Na pomoč so prišli tudi vojaki, ki so smeli zaradi velikega obsega dela na polju dobiti dopust. Oblasti so kmetom preko posredovalnic omogočile najem poljskih delavcev.

Za pomoč vojakom na frontah in civilnemu prebivalstvu so že v prvem letu vojne na državni ravni ustanovili preskrbovalne urade in sklade, ki so zbirali in razdeljevali dobrine in denarne prispevke. Avgusta 1914 je bil pri cesarsko-kraljevem vojnem ministrstvu ustanovljen vojni oskrbninski urad za pomoč družinam, katerih člani so se bojevali na fronti, za ranjene in bolne pa je skrbel Rdeči križ. Za družine, katerih sinovi in možje so služili v vojski, za sirote, begunce, ranjene in bolne so zbirali denar in blago. Tudi Cerkev in Marijina družba sta zbirali različno blago (jajca, zelenjavo, sadje, kokoši, zajce, maslo, klobase, cigarete itd.) ter prirejali gledališke igre in tombole. V Stari Loki je Marijina družba v tednu Rdečega križa leta 1916 priredila igro Fabiola in Sv. Neža. Pozneje je družba zbrala še dva voza obleke za goriške begunce, ki so bili nastanjeni v fari, del oblek pa so poslali posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani. Člani Marijine družbe so v reteški župniji leta 1916 pobirali denarne prispevke za Rdeči križ in tudi sami dodali 100 kron. Kronist žirovske župnije je leta 1916 poročal, da so po župnijah organizirali nabiranje različnega blaga, kot so kovina, obleka, volna, kože, zlato, denar, robidovo in jagodovo listje itd. Robidovo in jagodovo listje so uporabljali za čaj, saj je bila dobava pravega čaja zaradi prekinjene pomorske povezave nezadostna. Oblasti so predvsem šolsko mladino pozivale, naj nabere čim več robidovja. Maja leta 1915 je bil izdan oklic Okrajnega glavarstva v Kranju, v katerem prebivalstvo pozivajo k nabiranju različnega blaga za vojake: “Naši pridni vojaki so mrzli zimski čas dobro prestali, k čemur je veliko pripomoglo od patriotičnega čuta prevzeto ljudstvo, ki je darovalo v toliki množini razna sredstva proti mrazu.” Glavarstvo je pozvalo ljudi, naj zbirajo spodnje perilo in oblačila, hrano, ki se ne pokvari hitro (fige v sodu, posušene češplje, rožiči v vrečah, kis, citronsko kislino v prahu, čokolado, piškote, testenine, malinovec, vino, konjak, mineralno vodo, cigare, cigaretni tobak, tobak za pipe, cigaretni papir itd.), toaletne potrebščine, knjige in časopise. Pri nabiranju blaga je sodelovala tudi šolska mladina.

Pripravila: Biljana Ristić