Portret duhovnika Janeza Klobovsa

Nova pridobitev Loškega muzeja

V stalni umetnostnozgodovinski zbirki Loškega muzeja hranimo preko 40 slikanih portretov iz različnih obdobij. Najstarejša dela so nastala v drugi polovici 17. stoletja, najmlajša pa v 70. letih prejšnjega stoletja. Dvajset del izhaja iz dvorca Ivana Tavčarja na Visokem, preostala pa so iz bogate in raznolike Strahlove zapuščine ter drugih virov. Gre za upodobitve posvetnih in cerkvenih dostojanstvenikov, meščanskih veljakov in preprostih ljudi. Glavnina del je izvedena v tehniki olja na platno. Največ ohranjenih del je primerkov portretne umetnosti meščanske dekadence. Pred kratkim nam je uspelo pridobiti novo portretno upodobitev – slikarsko delo manjšega formata (25,5 x 32 cm), datirano z letnico 1917 in izvedeno v tehniki olja na vezano ploščo. Podpis avtorja, ki se nahaja v desnem spodnjem kotu slike, je neberljiv, vemo pa, da je upodobljenec Janez Klobovs, eden izmed zanimivih, že precej pozabljenih Ločanov, po katerem so v mestu poimenovali Klobovsovo ulico. Rodil se je leta 1858 v Škofji Loki, v Ljubljani je bil 8. maja 1881 posvečen v duhovnika, potem pa je večino življenja preživel v tujini. Delal je kot vojaški duhovnik. Pridobljeno likovno delo je donacija.

Nacionalne napetosti v 19. in v začetku 20. stoletja vplivale na vse vojaške sile Habsburške monarhije. Vsi duhovniki, ki so vstopili v vojsko, niso bili posebej nadarjeni ali primerni za pastoralno delo v vojaškem okolju. V nekaterih primerih je škof obžaloval svojo odločitev. Nekatere od teh kuratov so selili iz ene garnizije v drugo, drugi pa so bili prisiljeni v predčasno upokojitev. Po drugi strani so v vojski delovali tudi mnogi požrtvovalni duhovniki, ki so pri izvrševanju svojih nalog dali vse od sebe, kar se je odražalo tudi v nagradah in medaljah, ki so jih bili deležni za svoje delo. Med tovrstnimi kurati je bil tudi Klobovs, ki je bil na podlagi svojih zaslug in predanega dela leta 1909 postavljen za župnika v Innsbrucku (slov. Inomostu). Istega leta je v Škofji Loki umrla njegova mama in mu zapustila hišo na Mestnem trgu 34. Po Klobovsovi smrti leta 1930 je stavbo prevzel loški župnik. Ko je škofjeloška občina želela hišo v skladu s Klobovsovo oporoko prevzeti, je imela pri tem precej težav. Ko je stavbo vendarle dobila v last, je pomožno ulico za hišami na Mestnem trgu pod gradom v zahvalo poimenovala po pokojnem dobrotniku. Tudi po letu 1945 je ulica obdržala svoje ime.

Pripravil: Boštjan Soklič