Postavitev nove zbirke starih knjig – knjižnice Ivana in Franje Tavčar z Visokega

O procesu dela

Letos je Tavčarjevo leto in v Loškem muzeju pripravljamo pester program, ki poteka vse leto in se odvija tako v muzeju kot Dvorcu Visoko. Osrednji dogodek bo decembrsko odprtje nove stalne zbirke starih knjig iz knjižnice Ivana in Franje Tavčar na Visokem, ki jo v muzeju hranimo že vse od konca 2. svetovne vojne. Gre za obsežno knjižnico s kar 600 naslovi, od katerih je okoli 200 antikvarnih izdaj (tj. izdaj, ki so izšle pred 1800), kar pomeni, da že zaradi svoje starosti veljajo za kulturni spomenik in so del naše pisne kulturne dediščine. Knjige datirajo v čas od 16. do 20. stoletja, napisane so v nemščini, latinščini, francoščini, italijanščini, slovenščini, češčini, srbščini in hrvaščini. V knjižnici je presenetljivo malo knjig s pravnega področja, medtem ko najdemo Robinsona Crusoeja razsvetljenskega avtorja Daniela Defoeja, številne antične pisce, ženske revije, kuharice, učbenike, koledarje ter knjige o astronomiji in naravoslovju. Knjižnica priča o široki izobrazbi zakoncev Tavčar, njunih raznolikih zanimanjih, spremljanju aktualnega družbenega in kulturnega dogajanja v svetu ter izrisuje podobo dveh zanimivih intelektualcev tedanjega časa v našem prostoru.

V okviru priprave postavitve stalne zbirke že od začetka leta poteka čiščenje knjig, zlasti zračenje in razpraševanje. Pri tem je nepogrešljivo svetovanje naše strokovne sodelavke magistre Blanke Avguštin Florjanovič, ki je konservatorsko-restavratorska svetnica v Centru za konserviranje-restavriranje knjig, papirja in pergamenta pri Arhivu Republike Slovenije. Naš cilj je pripraviti načrt za postopno restavracijo in stabilizacijo stanja knjig in upamo, da bo za to v prihodnjih letih dovolj sredstev. Ključen član naše ekipe je še muzejski vodič in magistrski študent zgodovine Gregor Gartner, ki sodeluje pri čiščenju in pregledu knjig. Sočasno načrtujemo tudi način prezentacije zbirke v muzeju; njen prostor bo v prvem nadstropju nasproti sobe Ivana Groharja. Izbrali smo ga zaradi precej ugodne lege v gradu, saj sta v njem relativno nespremenljiva temperatura in vlaga, za stare knjige je namreč zelo pomembno, da so hranjene v čim bolj stabilnem in zračnem okolju. Prostor je velik slabih 12 kvadratnih metrov in vse njegove stene bomo maksimalno izkoristili za police iz masivnega lesa. Tudi pri tem bomo sodelovali z lokalnim mojstrom Matijo Hiršenfelderjem, ki je ustvaril opremo Kapucinske knjižnice, ki velja za eno najdragocenejših v nacionalnem merilu. 

Še tretji segment projekta pa je začetek sodelovanja z Oddelkom za digitalizacijo NUK, ki se bo nadaljevalo tudi prihodnja leta. Naša želja je, da se najredkejše in najdragocenejše knjige postopoma digitalizirajo in uvrstijo v zbirko Digitalne knjižnice Slovenije. S tem bodo knjige dostopne na spletu tako slovenskim kot tujim raziskovalcem. V letošnjem letu so že bile digitalizirane tri knjige: knjiga receptov za zdravljenje Freywillig auffgesprungener Granat-Apffel dess christlichen Samaritans avtorice Eleonore Marie Rosalie, kneginje Eggenberg, 1695, in Georgica Curiosa aucta oder Adeliches Land Leben avtorja Wolfganga H. Hohberga, 1715/16, 1. in 3. del.

Pripravila: dr. Simona Žvanut, skrbnica zbirke starih knjig in kustosinja postavitve