Potres leta 1511

V sredo, 26. marca 1511, med 15. in 16. uro je Kranjsko, Štajersko in Furlanijo stresel najmočnejši doslej znan potres v tem delu Evrope. Trajal je kakih deset sekund, ali kot se je slikovito izrazil notar Robert iz Latisane, za eno zdravomarijo.

Dva dni kasneje je prišlo še do enega močnega popotresnega sunka, manjši pa so trajali še mesec dni. Strokovnjaki za proučevanje potresov so na podlagi razpoložljivih virov in poročil ugotovili, da je bila njegova magnituda med 6,8 in 7,2 oziroma do desete stopnje po 12-stopenjski Mercallijevi lestvici. Terjal naj bi okoli 12.000 življenj. Med drugim je usodno zaznamoval takratno srednjeveško Škofjo Loko, ki je po potresu dobila videz, kakršnega ima v veliki meri še danes.

Zgodovinskih virov o potresu je malo. Mednje sodijo pisma kranjskega deželnega vicedoma Jurija Egkha cesarskemu upravniku, v katerih so opisane posledice in celo vzroki za potres, poročila kranjskih deželnih stanov in zapis neznanega avtorja na inkunabuli Sacra Biblija.

Posledice v Škofji Loki so bile hude. Zapisi seveda govorijo le o podrtih pomembnih stavbah in domovanjih bogatih meščanov, a sklepamo lahko, da je bilo do neke mere poškodovano celotno mesto. Potres je prizadel tudi vse tri gradove. Stolpa na Kranclju in Starega gradu pod Lubnikom niso več obnavljali, obnovili so le današnji Loški grad. V mestu je bila porušena hiša mestnega sodnika, bivšega loškega oskrbnika Gašperja Lamberga, prizadeta je bila hiša Wolfganga Schwarza, ki je bila obnovljena leta 1513 in v njej zgrajena kapela sv. Trojice, pa Homanova hiša, ki je današnjo podobo dobila po popotresni obnovi do leta 1529, prav tako je bila prizadeta gospoščinska kašča. Najbolj prizadete so bile torej vse visoke in impozantne kamnite zgradbe, saj so bile za potresne učinke najbolj dovzetne. Hiše manj premožnih meščanov so imele zidan le spodnji del, ostala zgradba je bila lesena, zato na tovrstne stavbe potres ni imel hudih rušilnih učinkov. Zanimiv je primer cerkve sv. Jakoba, za katero ni podatka o škodi, cerkvena ladja iz leta 1471 pa stoji še danes. V Škofji Loki je bila dokumentirana tudi ena smrtna žrtev, in sicer sin nekdanjega oskrbnika Gašperja Lamberga, ki je končal pod ruševinami domače hiše.