Predavanje Vzroki za nastanek fresk Svetih nedelj, Idrija

Z umetnostnim zgodovinarjem Dušanom Komanom in etnologinjo Mojco Šifrer Bulovec

Cerkev Marijinega oznanjenja v Crngrobu je danes znana po znameniti freski Svete Nedelje. Gre za upodobitev Kristusa trpina z znamenji opravil ali prikazom opravil samih, ki so se jih morali ljudje vzdrževati ob nedeljah in praznikih, če so se hoteli izogniti peklenski pogubi. Na freski je upodobljenih okrog petdeset prizorov, predvsem iz življenje meščanstva, manj plemstva in podeželskega prebivalstva.

Upodobitve te vrste se pojavljajo tudi drugje, in sicer predvsem v alpskem in predalpskem prostoru (Švica, Južna Tirolska, Furlanija, Koroška, Kranjska), t. j. v tistih geografskih pasovih, ki jih povezuje posebna lokalno prepredena tradicija srednjeveškega stenskega slikarstva. Pri tem ima crngrobska upodobitev po kompoziciji in zaradi števila in realistične prepričljivosti spremljajočih prizorov posebno mesto. Predstavlja bogat vir za proučevanje nekdanjega načina življenja, oblačilne kulture, obrti, orodij, orožja itd.

Kako je prišlo do nastanka fresk Svete nedelje in kaj nam sporočajo? 

V torek, 3. oktobra 2023, ob 18.oo uri, na gradu Gewerkenegg v Idriji nam bosta posebnosti fresk Svete nedelje predstavila umetnostni zgodovinar Dušan Koman in etnologinja Mojca Šifrer Bulovec.

Umetnostni zgodovinar Dušan Koman bo spregovoril o pomenu in problemu nastanka ter razširjenosti upodobitev Svete Nedelje v Evropi, ikonografskih različic tega motiva in zgodovinskih značilnosti časa njihovega nastanka. Etnologinja Mojca Šifrer Bulovec pa bo predstavila, kako se nekdanje Loško gospostvo zrcali v freski crngrobske Svete Nedelje.